Kraški rob; Crnotiče –Podpeč, april 2004


 

Z avtom se preko Sežane in Kozine odpravi cela družina proti Kopru. Na črnokalskem klancu zavijemo levo za Podgorje, nato pa kmalu ne desno za Crnotiče. Tu parkiramo zraven velike vaške ''štirne''. Nadaljujemo peš, najprej pod železnico v smeri proti vasi Podpeč. Po km ali dveh sledi oster ovenek in strm spust, makadamska pot vodi tik pod kraškim robom – tu se preiskusimo v prostem plezanju – in nato vzporedno z železnoško progo do vasi Podpeč. V vasi si ogledamo muzej. Pod vasjo zaslišimo prihajajoči vlak,  opazujemo ga , kako naredi velik ovinek mimo Hrastovelj, nato se zgubi v tunel in preko Dola pri Hrastovljah odsopiha v Podpeč.

                                          

Iz Podpeči se odpravimo do stolpa nad vasjo in nato naprej do vrha kraškega roba. Nekaj časa hodimo po ''robu''. Od tu je lep razgled na vasi in železniško progo pod nami, pa na koprski zaliv in na viadukt Črni kal. Nato zavijemo desno po makadamski poti, do vasi Praproč in nato proti hribu Gradišče, na kateri je cerkev Marije Snežne. Od tu preko travnikov nazaj do vasi Črnotiče.

               


Kraški rob; Sočerga, oktober 2008


V vasi Sočerga se ustaviva v gostilni in povprašava za slap. dobre 3 km proti vasi Sokoliči je še ena naravna znamenitost - slap Veli vir.Sočerga.  Pred vasjo jeoznačen smirokaz na levo za naravni most.Parkirava pri   cerkvici Sv. Kvirik .Planinska pešpot vodi proti kraškemu robu Velega Badina (359) kjer so veliki spodmoli (znani tudi kot istrijanska ušesa) in naravni kamniti most s šest metrov širokim lokom - veličastna vendar žal premalo znana naravna znamenitost. 

                  


Čičarija; februar 2009

Kraški rob je najlepše obiskati pozimi. Tokrat sva  pri Črnem Kalu  poiskala  cesto za Rakitovec. Skozi Podpeč, Zazid.. sva po ozki cesti našla vas Rakitovec in parkirala pri kalu (nekakšen vodni zbiralnik). Skozi vas sva se dvignila do konca asvalta, od tu naprej vodi makadamska cesta. Pot ni označena, Miro stezosledec naju je pripeljal naravnost pod rob (1. slika). Malo više se je pot razcepila. Predvidevala sva, da je levo Lipnik, desno v daljavi pa Golič(2. slika). Odločila sva se, da greva najprej na Golič, nazaj grede pa na Lipnik. Uživala sva v ravno pravšnjem vremenu, malo je pihljalo, midva pa gor in dol čez griče. Na cilju naju je presenetil napis Žbevnica– 1014m, pod nama je bila vas. Pojma nisva imela, kje sva. Kasneje sva v avtu ugotovila, da sva bila na hrvaški strani nad vasjo Brest.  Po isti poti sva se vrnila do križišča, se povzpela še na najin Lipnik, na vrhu katerega sva ugotovila da je to hrib Kavčiči. Pod robom sva  zagledala trop košut in Mirota se ni dalo več ustaviti. Kot jelen se je pognal čez rob za njimi, jaz pa sama po poti naokoli nazaj.  Srečala sem srno, ne vem, katere se je bolj ustrašila.

 

                  

Prespala sva v Piranu in se  zjutraj  sprehodila do Fiese. Kar nekaj časa sva gledala in slikala morskega kita.

                     

Ta dan sva bila trdno odločena, da le obiščeva Lipnik.  Iz Podgorja sva se povzpela na Kojnik,  od koder se nama je odprl čudovit pogled na »planoto«.  Po označeni poti sva se vzpenjala in spuščala čez griče. Za vrhom Golič, katerega vrh je označen menda na napačni vzpetini, sva zavila desno. Ob poti na  je označeno brezno in vojaško pokopališče. Na vrhu sva pomalicala, potem pa jo po svoje ubrala nazaj.

 

 

 


Hrastovlje - Jerebina, november 2009
 

Na pot sva se odpravila iz Hrastovelj.  Na trdnjavskem obzidju iz 16. stoletja sva odkrila telefonsko številko, na katero sva poklicala, da nama je domačinka odprla romansko cerkev  sv. Trojice iz 12. stoletja. Notranjost cerkve je prekrita s freskami, najbolj znana med njimi je mrtvaški ples. Freske si ogledujeva ob razlagi iz kasetofona. Pod cerkvijo odkrijeva markacije in jim slediva proti Podpeči. Pod železniško progo greva strmo v klanec do zapuščene vasi Zanigrad , kjer stoji le še cerkev  in par podrtih hiš. Spustiva se proti Podpeči,  pred vasjo zavijeva ostro desno in nadaljujeva po kraškem robu proti Zazidu. Uživava v prečudovitih barvah jesenskega ruja. Pred vasjo se spet navzdol, na drugi strani  se povzpneva na greben Jerebine, poln dežnikov.  Od tu je čudovit razgled na železniško progo, ki se za vasjo Dol pri Hrastovljah zaje v kraški rob in naredi oster ovinek, ter se preko Podpeči povzpne na vrh kraškega roba. Spustiva se še po pobočju Jerebine,  nazaj do Zanigrada in nazaj v Hrastovlje.

                  


Kraški rob  27.-28.12.2009

 

V nedeljo popoldne se odpeljeva do Pirana. Ko sva pri cerkvi nad Piranom je sonce ravno zašlo in narediva par lepih posnetkov mesta in cerkve. V cerkvi si ogledava zanimive jaslice, nato pa stvari odloživa v stanovanju. V mraku se podava okrog Punte do Portoroža, kjer pričakujeva lepo okrašeno in osvetljeno mesto. Malo sva razočarana, razen hotelov. ki so  osvetljeni, ostalo ni nič kaj posebnega za tak turistični kraj.

   

V nedeljo zjutraj se mesto zbudilo v lepo jasno jutro. Zopet se sprehodiva okoli Punte, nato pa se zapeljeva do Socerba. Tam parkirava, se preobujeva in oblečeva in že korakava po stezi do starega stražnega mesta, ki se ga vidi z gradu Socerb. Nadaljujeva po širši poti, nato pa na levo (odcep na stezo označuje manjša kamnita piramida) po stezi. Prideva nazaj na širšo pot, tu greva na levo, nato po par sto metrih na desno. Širša gozda pot naju pelje vzporedno z robom mimo prvega vzletišča za padalce in do drugega pod vrhom hriba Mali kras. Vseskozi je lep razgled na tržaški zaliv, pa tudi na slovensko obalo. Takoj za vrhom (457 m) prečkava nekdanjo ital.- slov. mejo in od tu naprej je pot označena s tablami – nadaljujeva v smeri proti Glinščici, na drugem odcepu pa proti razgledni točki nad Krogljami.  Od tega razglednega mesta naprej zopet hodiva po stezi  ob robu visoko nad dolino Glinščice. Spustiva se do prevala Sela (318m)  od tu pa po vrhu grebena do piramide Emilio Comici (343m).Uživava v  razgledu na dolino, slap in cerkev Sv.Marije na Pečeh. Strmo se pustiva mimo cerkve na stezo v dolini, poslikava slap in naprej do Botača, tam pa v hrib do Beke. Kmalu za vasjo (za kalom)  naju rumene oznake usmerijo mimo ocizlskih jam. Od tu greva naprej po daljši stezi proti  Ocizli, nato pa skozi grmičevje zavijeva v desno in prideva na makadamsko cesto ki pelje nazaj na Socerb. Tu si ogledava še Sveto jamo v kateri je kapelica. (3,5h hoje)

       


Podgorski kras-Čičarija  19.5.2012

Krasen sobotni dan, še lepša pokrajina, polna pomladanskega cvetja.

Podgorje- Kojnik (802m) - Golič (890m) - Špičasti vrh (957m) - Žbevnica (1014m) – Kavčič (879m) – Lipnik (804m) – Kojnik – Podgorje (7h hoje)



Podgorje, 14.3. 2020

Podgorje- Kojnik- Golič- Špičasti vrh- Žbevnica- Kavčič- Lipnik- Kojnik- Podgorje - hodila sva 6.40 ure.