Dolina Glinščice – april 2004

Z dvemi avti se odpravimo Miro, Danila, Tibor, Irena, Ladko in Ingrid proti Trstu, nato po obvoznici za Koper, s katere zavijemo za Boljunec. Parkiramo pred gledališčem France Prešeren in se odpravimo peš skozi vas. Na levi strani v stenah opazujemo proste plezalce, na desni pa zanimivo – srcu podobno skalno gmoto. Za trenutek se ustavimo pri koči Monte Premuda (n.v.82m) Nadaljujemo mimo starorimskega vodovoda ki je bil speljan v obdobju Rimljanov vse do središča Trsta. Vzpenjamo se po serpentinah po levem bregu potoka Glinščica. Na desnem bregu visoko nad strugo je vidna zapuščena železniška proga, ki jev 19 st. povezovala Benetke preko Trsta in Istre z Ljubljano. Struga je vedno niže pod nami, v daljavi pa že slišimo bučanje slapa. Mimo slapa se vzpenjamo po nizu betonskih stopnic (Vratca), nato pa se počasi spuščamo, preko mosta prečkamo potok in dosežemo vas Botač. Od tu lahko pridemo do Ocizeljskih jam. Mi se pri zapuščeni stražarnici JLA ustavimo in pomalicamo. Po postanku se odpravimo nazaj proti Boljuncu. Miro ''rije'' visoko nad stezo po brezpotju in skuša najti stezo do cerkve S. Marije in Siaris. Izkaže se, da je ta nižje. Miro prek skal, gruščevja in grmovja, ostali pa po stezi dosežemo cerkev (n.v. 243m). Miro ''skoči'' še na vrh hriba Cippo Emilio Comici (n.v.343m), kjer je velika kamnita piramida in nazaj do cerkve. Zopet se spustimo do steze,  Mieo s Tiborjem pa še nižje do struge, kjer so slapovi, bučke in korita potoka Glinjščica. Prečkata potok in se spustita po desnem bregu preko skal in polic do lesenega mosta, kjer se zopet srečamo. Spustimo se nazaj do koče Monte Premuda in skozi vas do parkirišča.