GAČNIK,   junij 2004

Z Emilom smo se domenili, da bo naš vodič po strugi potoka Gačnik. Zbrali smo se pri njemu doma na Vojskem ''za Robom'' (najprej smo zabetonirali dno manjšega bazena) in se nato s kombijem odpeljali v Trebušo do izliva Gačnika v Trebušico.

Sprva hodimo po stezi ob desnem bregu potoka, ko pa zmanjka poti hodimo kar po strugi preko večjih in manjših skal, ki so v potoku. Po dobri uri hoje naredi potok prvič večji ovinek, takoj za njim je prvi 6 metrski slap. Obidemo ga ob desnem bregu visoko nad potokom (občasno steza), nato se spustimo nazaj k strugi. Kmalu nato zopet slap, ki ga obidemo po levem bregu (steza), za slapom so čudoviti tolmuni (bučke).

Slapovi se kar vrstijo eden za drugim, struga se vedno bolj oža, dokler ne pridemo do mesta kjer je široka le par metrov (med steni je vkleščena velika skala), na obeh straneh pa so nekaj metrov navpične skale. Emil jih prepleza kot veverica in se izgubi v strugi, mi pa nazaj in strmo v breg, kjer obidemo ta del, pa zopet v strugo.

Zopet nadaljujemo po strugi, v katero z obeh strani v manjših slapovih pritekajo  manjši potoki. Že prej se vsi porazgubimo, ostaneva le še z Bojanom. Pod Brdarskim vrhom se struga zopet zoži, na obeh straneh so strme skale, zato se z Bojanom dvigneva iz struge strmo v breg pod vrh hriba. Na drugem bregu, visoko v hribu zagledava Tiborja in ........., o Emilu ne duha ne sluha. Mimo vrha hriba prideva na glavno cesto in nato do Brdarjeve kmetije, kjer počakava na ostale.

Ko se vsi zberemo nam gospodinja postreže z ''frišnim'' domačim kruhom. Ogledamo in okopamo se v slapu pod Brdarjevo kmetijo, nato pa se odpravimo proti domu.