Škofjeloška alpinistična odprava »Andi 2005 (28. julij – 20. avgust)

Proti Peruju smo odpotovali v četrtek, 28. julija z brniškega letališča. Po dolgem in utrujajočem letu ter presedanjih v Münchnu, Philadelphiji in Miamiju, smo v petek zjutraj končno prispeli v perujsko prestolnico Limo. Iz Lime smo se še isti dan z avtobusom odpeljali 400 km proti severovzhodu do mesta Huaraz (3.100 m), ki je predstavljalo izhodišče za naše vzpone. Dva dni za nami je v Huaraz prispela še naša prtljaga, ki se je izgubila nekje na ameriških letališčih.

Aklimatizacija

Prvih nekaj dni smo izkoristili za spoznavanje mesta in za nekaj lažjih aklimatizacijskih tur v okoliške hribe. Med drugim smo se sprehodili do prelepega jezera Chorup, ki leži na višini 4.500 m. Na prvi avgustovski dan smo se aklimatizirali na gori Pastoruri, kjer smo na višini približno 5.000 metrov postavili šotor in prespali. Naslednji dan smo se povzpeli na sam vrh te 5.240 m visoke gore, nato pa smo se vrnili v Huaraz. V naslednjih dveh dneh smo se nekoliko spočili in se pripravljali za vzpon na 6025 m visoki Artesonraju.

Artesonraju

.

V četrtek, 4. avgusta smo prišli do baznega tabora na višini 4.200 m, kjer smo prespali. Takoj zjutraj naslednjega dne smo se dvignili do morenskega kampa (4.900 m), kjer smo zaradi slabega vremena počakali en dan, nato pa smo se v soboto povzpeli do višinskega tabora na 5.200 m, kjer smo se pripravili za vzpon po normalni smeri na vrh, ki smo ga nato po 8 urah plezanja dosegli v nedeljo, 7. avgusta, ob 10.00 dopoldne. Sprva smo imeli lepo, jasno vreme, ki pa se je proti jutru izredno poslabšalo. Obdala nas je namreč izredno gosta megla, rahlo pa je pričel naletavati tudi sneg. Za sestop do višinskega tabora smo potrebovali 3 ure. Še isti dan smo nato z vso opremo sestopili v bazni tabor in nato v ponedeljek nazaj v Huaraz, kjer smo si privoščili dva dni počitka.

Alpamayo

Proti našemu glavnemu cilju Alpamayu smo se odpravili v sredo, 10. avgusta. Že prvi dan nam je uspelo priti do baznega tabora, kjer smo prespali. Naslednji dan smo se preko morenskega dvignili do višinskega tabora, ki leži na višini 5.300 m. Postavili smo šotor in se pripravili na vzpon po francoski direktni smeri. Proti smeri smo odšli okrog tretje ure zjutraj. Noč je bila čudovito jasna, brez enega samega oblačka, a zato tudi temu primerno mrzla. Vrh smo dosegli v petek, 12. avgusta, ob 10. uri zjutraj. Za samo smer smo potrebovali približno 5 ur. Na vrhu je sledilo obvezno slikanje nato pa smo se pričeli po vrveh spuščati nazaj proti višinskemu taboru, kjer smo prespali. Drugi dan smo se spustili do baznega tabora, v nedeljo pa smo že bili v Huarazu, kjer smo proslavili naš uspeh.

Povratek

                                                                                                                                                                                                                   Na vrhu Alpamaya

Sledilo je nekaj dni počitka, potem pa povratek proti domu. Na brniško letališče smo prispeli v soboto, 20. avgusta, ob 14.50, kjer so nas v izredno prijetnem vzdušju pričakali številni sorodniki, prijatelji in znanci.

*          *          *

Na odpravi smo doživeli marsikaj lepega in zanimivega, bogatejši smo za številne dragocene izkušnje in spoznanja, ki nam ne bodo pomagala samo pri naši alpinistični dejavnosti, ampak tudi v našem vsakdanjem življenju. Dosegli smo lep uspeh, ker nam je uspelo preplezati francosko direktno smer na Alpamayo.

Na tem mestu bi se radi iskreno zahvalili PK Škofja Loka za nesebično pomoč pri organiziranju in izvedbi same odprave ter za nepozaben sprejem na brniškem letališču. S tem, ko ste verjeli v našo odpravo, ste del tega uspeha postali tudi vi. Zahvaljujemo se vam za vašo podporo, ki nam je pomagala uresničiti naše sanje, v katerih smo se lahko na vrhu Alpamaya za kratek čas skoraj dotaknili prvih zvezd...

Drago FRELIH 

Matjaž KRŽIŠNIK 

Jernej RŽEN