Bralno pisalne težave (disleksija)
Predavanje prof.Kavkler o disleksiji
Welcome to The Addressing Dyslexia Toolkit


Znaki in simptomi

• Bere počasi in s težavo
• Težave pri dekodiranju besed in črk, še posebej pri vrstnem redu črk
• Velik razkorak med slušnim in bralnim razumevanjem določenih besedil
• Težave pri črkovanju
• Možne težave pri pisanju, matematiki
• Težave s priklicem znanih besed
• Ima težave s pisnim jezikom
• Lažje dekodira besede s pomenom kot tiste brez pomena (npr. pokokatepete)
• Težave pri branju krajših besed - zamenjuje kratke besede z drugimi (npr. on-no, ob-od)

Strategije

• Omogočimo miren kotiček za aktivnosti kot so branje in preverjanje bralnega razumevanja
• Uporabljamo zvočne knjige, zvočne posnetke besedil
• Uporabljamo besedila z večjim tiskom in večjim razmakom med vrsticami
• Priskrbimo si kopije sošolčevih zapiskov
• Pri pisnem preverjanju in ocenjevanju znanja ne upoštevamo napak pri črkovanju in zapisovanju besed, omogočamo alternativne oblike (ustno preverjanje in ocenjevanje)
• Dovolimo uporabo računalnika pri pisanju šolskih esejev, pripravi zapiskov
• Uporabljamo multisenzorne učne pristope
• Učimo učence uporabljati logiko namesto učenja na pamet
• Gradivo predstavljamo v manjših sklopih

Najpogosteje izražene značilnosti oseb z disleksijo

Za predvaje pri učenju pisanja so izvrstne vaje Hane Tymichove (Bogdanowicz, 2005). Zelo koristne vaje lahko najdemo v delovnem zvezku Dežela črtarija. Neprecenljiv je tudi multisenzorni pristop pri učenju pisanja, npr. zapisovanje po pesku, koruzi, hrbtu sošolca, tipanje zapisanih črk in števil na različnih podlagah (umetno krzno, smirkov papir, kroglice) ipd.

Pri izboru gradiva za branje se osredotočamo na otroku bolj privlačne vsebine (npr. o živalih, domačem okolju, določenih hobijih, ki jih ima otrok). Ob besedilu naj bo predvsem pri mlajših otrocih in tistih s težjo obliko disleksije čim več slikovnega gradiva (dobre so npr. Cicibanove zgodbe, kjer je namesto posameznih besed v besedilu sličica). Stavki naj bodo kratki in enostavni, brez težkih, neznanih besed. V vsakem primeru otroka po koncu branja povprašamo, če je bila kakšna neznana beseda in mu jo tudi obrazložimo. Vsebina naj bi bila jedrnata. Koristno je ključne besede podanega besedila dodatno zapisati še v okvirčku pred ali po besedilu.

Pri starejših otrocih spodbujamo pripravo miselnih vzorcev, krajših izpiskov z navedenimi ključnimi besedami in strnjenimi povzetki v okvirčkih, barvnimi poudarki pomembnih delov besedila ipd.

Če gradivo za branje sami pripravimo, lahko prilagodimo tudi velikost in slog pisave. Velikost črk naj bo med 12 pt in 18 pt. Črke naj bodo zaokrožene, z razločnim in čitljivim izgledom, prijetnim na pogled. Priporočljiv je tisk, kjer je med črkami prostor, da si črke ne sledijo tesno druga za drugo. Najustreznejša oblika tiska je Arial ali Comic Sans, primerne pa so tudi Verdana, Tahoma in Helvetica. Velike tiskane črke so za otroke z disleksijo veliko težje berljive kot male tiskane črke, saj le-te s svojimi repki in zankami nad in pod črto poudarjajo svojo obliko, zato, če je možno, uporabljamo male tiskane črke.

Priporočljiva je tudi uporaba barvnega papirja namesto belega (najustreznejša je krem ali sivo-bela barva), papirja brez leska in dovolj debelega, da ne proseva teksta na drugo stran. Poslužimo se lahko tudi različnih barvnih folij, ki jih položimo čez papir (nekateri otroci denimo lažje berejo na zelenem, rdečem ipd. ozadju). Zelo koristna so barvna ravnila.

Pri matematiki imajo otroci z disleksijo pogosto težave pri razumevanju navodil in besedilnih nalog, mestnih vrednosti ter zapisovanju posameznih števil (npr. zamenjava števil 6 in 9). Otrok naj z našo pomočjo pripravi številski trak, pri čemer so enice zapisane z modro, desetice z rdečo, stotice z zeleno ipd. Števila naj nastavlja s pomočjo kartončkov, uporabljamo lahko tudi principe materiala Montessori (raznobarvne kockice, stolpci in kocke za posamezno mestno vrednost) itd. Navodila in besedilne naloge naj bodo kratka in jedrnata, računske naloge naj uporabljajo neko logično sosledje (npr. samo računi brez prehoda desetic, računi s prištevanjem naslednikov). Ponovno je priporočljivo izhajati iz multisenzornega pristopa, veliko naj bo barv, učenje matematičnih pojmov s pomočjo slikic, pesmic, s pomočjo gibanja. Otroku z disleksijo bo pri matematiki ponudimo dosti različnih opor in iskanja novih, izvirnejših strategij reševanja matematičnih problemov.

Prav tako pri ostalih predmetih skušamo uporabljati čim bolj multisenzoren pristop, veliko naj bo aktivnega učenja s pomočjo raznovrstnih projektov, eksperimentov ipd. Pomembno je, da so vsebine otroku predstavljene na njemu razumljiv in privlačen način. 

VAS MED BRANJEM BOLI GLAVA?

http://www.disleksija.si/     http://www.disleksija.net/