Težave na področju neverbalne komunikacije

Znaki in simptomi

• težko prepozna neverbalne znake kot so izraznost obraza ali drža telesa
• ima slabo psihomotorično koordinacijo; je neroden, stalno »na poti«, zaletava se v ljudi in predmete; izrazite težave v fini motoriki: zavezovanje čevljev, pisanje, uporaba škarij (glej rubriko dispraksija)
• potreba po verbalnem izražanju vsega, kar se dogaja - da razume okoliščine, se orientira v prostoru, razume napotke; pogosto se zgubi ali zamuja
• težko se sooča s spremembami, tranzicijami
• težko posplošuje prej naučene informacije  
• težje sledi navodilom v več korakih
• prevaja, razume vse dobesedno
• preveč, prepogosto sprašuje, kar je lahko moteče v razredu
• ker ima dobre verbalne sposobnosti, daje vtis bolj sposobnega

Strategije

• vadimo kako priti do željenega cilja (npr. od avtobusne postaje do šole)
• zmanjšamo tranzicijo, spremembe in jih vsakokrat podkrepimo z verbalnimi navodili, opisi; temeljito ga v naprej pripravimo na ekskurzije ali druge spremembe v šolski rutini  
• nikoli ne smemo predvidevati, da bo učenec avtomatično razumel navodila – potrebno je preverjati razumevanje (če ponovi dobesedno, še ne pomeni, da razume!)
• verbalno izpostavljamo podobnosti, razlike in povezave; navodila zapisujemo po korakih, ki jih oštevilčimo; poenostavimo abstraktne koncepte, obrazložimo prenesene in različne pomene
• učencu poskušamo vedno odgovarjati na vprašanja, vendar ga v naprej opozorimo, da lahko postavi le določeno število vprašanj (3 namesto nekaj!), na ostala pa bomo odgovorili med odmorom, po pouku
• omgočimo, da ne sodeluje pri določenih aktivnostih, če vidimo, da so preveč zahtevna zanj
• naredimo check liste z dnevnimi, tedenskimi obveznostmi