Ta plinasti orjak je 2,5-krat masivnejši kot vsi planeti skupaj, čeprav
ima samo 1/1047 Sončeve mase. Ker ima Jupiter tako veliko maso, leži
masno središče Jupitra in Sonca nad Sončevo površino, 1,068 Sončevega
polmera od središča Sonca. Jupiter je 318-krat masivnejši od Zemlje s
premerom, 11-krat večjim od Zemlje, in s 1310-kratno Zemljino
prostornino. Ima 10-krat manjši premer kot Sonce in skoraj enako
srednjo gostoto. Mnogi so ga označili kot ťneuspešno zvezdoŤ, čeprav bi
bila ta primerjava sorodna označitvi asteroida kot ťneuspešne ZemljeŤ.
Čeprav je Jupiter res presunljiv, so odkrili zunajosončne planete z
veliko večjo maso. Verjamemo pa da je njegov premer karseda velik za
dano sestavo, ker bi se s povečanjem mase planet še neprav
gravitacijsko stiskal, dokler ne bi steklo jedrsko zlitje. Ni natančno
jasno kaj razlikuje velik in masiven planet kot je Jupiter od rjave
pritlikavke, čeprav imajo rjave pritlikavke posebne spektralne črte.
Kakorkoli, Jupiter bi moral imeti sedemkrat večjo maso, da bi postal
zvezda.
Jupiter se tudi najhitreje vrti okoli svoje osi kot katerikoli drug
planet v Osončju z vrtilno hitrostjo 12.700 m/s. Zaradi tega je njegov
disk precej sploščen, kar se da lepo videti skozi daljnogled. Polarni
premer je več kot 10.000 km manjši od ekvatorskega premera. Od planetov
je le Saturn še bolj sploščen. Njegova najbolj znana zunanja oblika je
verjetno Velika rdeča pega, nevihta večja od Zemlje. Planet je
neprestano prekrit s plastjo oblakov.
|