Uran
oddaljenost od Sonca	2.870.990.000 km (19,218 AE)		Čarovnik
premer planeta	51.118 km (čez ekvator)
masa planeta	8,683x1025 kg

Uran je sedmi planet od Sonca in tretji največji (po premeru). Uran je večji po premeru, a manj masiven kot Neptun.

V angleščini je pomembna izgovorjava, da se ne osramotimo; povejte "YOOR a nus" , ne pa "your anus" ali "urine us".

Uran je bilo v stari Grčiji božanstvo Nebes, najzgodnejši najvišji bog. Uran je bil sin in soprog Gaie, oče Cronusa (Saturn) in Kiklopov ter titanov (predhodniki Olimpskih bogov).

Uran je, kot prvi planet v modernih časih, po naključju odkril William Herschel, medtem ko je preiskoval z teleskopom 13. marca 1781; najprej je mislil, da je to komet. Pravzaprav so ga videli že prej, vendar so mislili, da je še ena zvezda (prvo zapisano opazovanje je naredil John Flamsted leta 1690 in ga označil kot zvezdo 34 Bika). Herschel ga je imenoval "Georgium Sidus" (Jurijev planet) v slavo svojemu patronu, (Američanom) razvpitemu angleškemu kralju Juriju III; drugi so ga imenovali "Herschel". Ime "Uran" je prvi predlagal Bode v skladu z ostalimi planetarnimi imeni iz klasične mitologije, vendar ni prišel v običajno rabo vse do leta 1850.

Uran je obiskalo samo eno vesoljsko vozilo, Voyager 2 24. januarja 1986.

Večina planetov se vrti okoli svoje osi skoraj pravokotno na ravnino ekliptike, toda Uranova os je skoraj vzporedna z osjo ekliptike. V času preleta Voyagerja 2 je bil Uranov južni pol skoraj natančno usmerjen proti Soncu. Zato Uranova polarna področja prejemajo več energije od Sonca kot ekvatorialna področja. Vseeno pa je Uran toplejši ob ekvatorju kot na polih. Mehanizem, ki to povzroča, je še neznan.

Pravzaprav se nekateri stalno prepirajo, kateri od Uranovih polov je severni pol! Če je nagib njegove rotacijske osi malo več kot 90 stopinj, potem je rotacija direktna, ali pa je nagib malo majši kot 90 stopinj in je njegova rotacija retrogradna. Problem je, da je treba "nekje" začrtati črto, kajti v primeru Venere je le malo prerekanja, ali je rotacija retrogradna (in ne direktna rotacija z nagibom skoraj 180 stopinj).

Uran je sestavljen večinoma iz kamnin in različnih vrst ledu z samo okoli 15% vodika in nekaj helija (v nasprotju z Jupitrom in Saturnom, ki sta večinoma iz vodika). Uran in Neptun sta precej podobna jedrom Jupitra in Saturna brez ovojnice masivnega tekočega kovinskega vodika. Vendar kaže, da Uran nima kamnitega jedra kot Jupiter in Saturn, ampak je kamnit material bolj ali manj enakomerno razporejen.

Uranova atmosfera je iz približno 83% vodika, 15% helija in 2% metana.

Tako kot ostali plinasti planeti ima tudi Uran pasove oblakov, ki krožijo zelo hitro okoli planeta. Vendar so zelo šibki in se jih vidi samo z temeljito izboljšavo slik Voyagerja 2 (levo). Nedavna opazovanja s HST so pokazala večje in bolj izrazite proge. Nadaljna opazovanja HST-ja kažejo še več aktivnosti (desno). Uran ni več miren in dolgočasen planet, ki ga je videl Voyager! Zdaj jasno kaže, da so raznolikosti posledica menjavanja sezon, ker je zdaj Sonce na nižji Uranovi geografski širini, kar povzroča več izrazitih vremenskih pojavov zaradi menjavanja dneva in noči. Do leta 2007 bo Sonce točno nad Uranovim ekvatorjem.

Uranova modra barva je posledica absorbcije rdeče svetlobe zaradi metana v zgornji atmosferi. 

Tako kot drugi plinasti planeti ima tudi Uran prstane. Tako kot Jupitrovi, so tudi ti temni, vendar so tako kot Saturnovi sestavljeni iz dokaj velikih delov do 10 metrov v premeru in pa tudi iz finega prahu. Poznanih je 11 prstanov, vsi pa so zelo šibki; najsvetlejši se imenuje prstan Epsilon. Uranovi prstani so bili prvi odkriti po Saturnu. To je bilo precej pomembno, ker vemo, da so prstani pogosta značilnost planetov, ne pa posebnost Saturna.

Voyager 2 je odkril 10 majhnih satelitov poleg petih večjih, ki jih že poznamo. Verjetno je, da obstaja še več manjših satelitov v prstanih. V zadnjem času je bilo odkritih še 5 novih satelitov. Tako jih ima Uran že dvajset, kar je največ v Sončevem sistemu.

Uranovo magnetno polje je nenavadno v tem, da ni centrirano v središče planeta in je nagnjeno za skoraj 60 stopinj glede na os vrtenja. Verjetno nastaja zaradi gibanja na relativno plitvih globinah v Uranu.

Uran lahko včasih vidimo celo z prostim očesom v zelo jasni noči; dokaj zlahka ga vidimo z daljnogledom (če natančno vemo, kam gledati). Majhen astronomski teleskop bo pokazal majhen disk. Obstaja precej spletnih strani, ki prikazujejo trenutne položaje Urana (in drugih planetov na nebu, vendar so potrebne precej bolj natančne karte, da bi ga zares najdemo. Takšne lahko naredimo z planetarijskimi programi. 

Uranovi sateliti

Uran ima 20 imenovanih lun ter še eno nedavno odkrito, ki še nima imena.

• Uranove lune imajo v nasprotju z ostalimi telesi v sončnem sistemu, ki so poimenovani po klasični mitologiji, poimenovanja po delih Shakespeareja in Popa. 
• Tvorijo dve izraziti skupini: 11 majhnih, zelo temnih lun, ki jih je odkril Voyager 2 in 5 večjih (desno) ter štiri novodokrite ter precej bolj oddaljene.
• Vse imajo skoraj krožne orbite v ravnini Uranovega ekvatorja (in zato velik kot na ravnino ekliptike). Štiri zunanje imajo precej bolj eliptične orbite.