SONCE ![]() |
Sončni mrk 11. avgusta 1999 v Sloveniji
Sonce je navadna zvezda razreda G2, ena od 100 milijard zvezd v naši galaksiji. Sonce je daleč največji objekt v sončnem sistemu. Vsebuje več kot 99,8% vse mase Sončnega sistema (Jupiter vsebuje večino preostalega). Sonce je poosebljeno v mnogo mitologijah: Grki so mu rekli Helios in Rimljani Sol. Sonce je trenutno iz približno 75% vodika and 25% helija po masi (92.1% vodika in 7.8% helija po številu atomov); vse ostalo so kovine in sicer okoli 0,1%. Ti deleži se počasi spreminjajo skozi čas, ko se vodik v jedru spreminja v helij. Zunanje plasti Sonca prikazujejo različno rotacijo: na ekvatorju se površina zavrti okoli osi v 25,4 dneh, pri polih pa v okoli 36 dneh. To je posledica dejstva, da Sonce ni trdno telo tako kot Zemlja. Podobne učinke lahko vidimo pri plinastih planetih. Različnost rotacije se pozna tudi v notranjosti planeta, vendar se jedro vrti kot trdno telo. Razmere v Sončevem jedru (ki znaša okoli 25% polmera) so ekstremne. Temperatura znaša 15,6 milijonov Kelvinov in pritisk je 250 milijard atmosfer. Plini v središču jedra so stisnjeni na gostoto, ki je 150 krat večja od gostote vode. Sonce proizvaja 3,86x1033 ergov/sekundo ali 386 milijard milijard megawattov energije z jedrsko fuzijo. Vsako sekundo se 700.000.000 ton vodika pretvori v 695.000.000 ton helija, preostanek 5.000.000 ton (=3,86x1033 ergov) pa je energija v obliki gama žarkov. Ko energija potuje v zunanje plasti, se nenehno vsrkava in spet oddaja pri nižjih temperaturah, tako da ko pride do zgornjih plasti, je večinoma vidna svetloba. Zadnjh 20% poti se energija prenaša bolj z konvekcijo kot z sevanjem.
Majhno področje, imenovano kromosfera leži nad fotosfero.
Sončevo magnetno polje je zelo močno (po zemeljskih načelih) in zelo zapleteno. Njegova magnetosfera (imenovana tudi heliosfera) se razteza daleč za Plutonom.
Zadnji podatki z vesoljskega plovila Ulysses kažejo, da med minimumom 11-letnega sončnega cikla prihaja sončni veter iz polarnih območij z skoraj dvakrat večjo hitrostjo (750 km/s) kot na nižjih širinah. Tudi sestava sončnega vetra se najbrž nekoliko razlikuje od vetra na nižjih širinah. Vendar pa se med maksimumom solarnega cikla sončni veter giblje s srednjo hitrostjo. Nadaljne raziskave sončnega vetra opravljajo vesoljska plovila Wind, ACE in SOHO iz dinamično stabilne točke med Zemljo in Soncem na razdalji 1,6 milijonov km od Zemlje. Sončni veter ima velik vpliv na repe kometov in ima celo izmerljive vplive na tirnice vesoljskih plovil.
Sončev izsev ni čisto enakomeren. Niti ne aktivnost sončnih peg. V drugi polovici 17. stoletja je bila zelo majhna aktivnost sončnih peg imenovana kot Maunderjev minimum. Posledica tega je bila nenavadno mrzlo obdobje v severni Evropi, včasih imenovano kot Mala ledena doba. Od nastanka sončnega sistema se je izsev Sonca povečal za okoli 40%.
Sončevi satelitiObstaja devet planetov in veliko število malih teles, ki krožijo okoli Sonca. (Katera telesa bi morali imenovati planete in katera "manjša telesa" je vir nekaterih polemik, toda na koncu je vse stvar definicije.)
Natančnejši podatki in definicije na podatkovni strani. Dodatne informacije o Soncuveč slik Soncasplošno
o mrkih
slike
sončne pege
projekti o Soncu
ostalo
Odprta vprašanja
|