SATURN HOME


rumeni.gif (256 bytes)  Saturn ima ekvatorialni premer 120536 km, polarnega pa 108728 km, ki nastane zaradi hitrega vrtenja okoli osi. Vrtilni čas je le 10h in 13 min. Okoli Sonca potrebuje 10759 dni.

rumeni.gif (256 bytes)  Saturn se na prvi pogled od ostalih planetov loči predvsem po prstanu, zaradi katerega ga imajo mnogi za najlepši planet Osončja. Prstan je nastal, ko se je nek Saturnov satelit preveč približal Satrunu in so ga raztrgale planetove plimske sile. Material se je nato razporedil po planetovi ekvatorialni ravnini, nekaj ga je zbežalo v medzvezdni prostor, nekaj popadalo na planet, nekaj pa ga je ostalo in tako so nastali prstani. Povedati gre, da so prstani le prehodnega značaja in da je njihova življenjska doba le nekaj sto tisoč let. Nedvomno pa je Saturn že prej imel prstan – razbitine kakšnega drugega satelita.

rumeni.gif (256 bytes)  V amaterskih teleskopih vidimo le del sistema prstanov. Prstani D (najbližje planetu), F (za prstanom A) in prstan E (zelo širok, malo materiala, za prstanom F) v amaterskih teleskopih niso vidni. Z manjšimi teleskopi sta vidna prstana A in B, ki ju loči Cassinijeva vrzel. Za nastanek Cassinijeve vrzeli sta odgovorna satelita Enceladus in Mimas, ki sta z orbitalno resonanco 1:2 počistila ves material iz tistega območja. Bližje planetu je polprozoren prstan C, ki ga od prstana B loči Maxwellova vrzel. Ta je viden z odličnim 20-cm teleskopom. V prstanu A se nahajata še Enckejeva in Kellerjeva vrzel, ki pa sta zelo ozki in težko opazni. Kljub temu so ju že videli v 25-cm teleskopih.satring.gif (39711 bytes)
Slika sistema Saturnovih prstanov

rdecapega.jpg (8641 bytes)
Rdeča ovalna pega
Na Saturnu so vidne atmosferske strukture, ki so v mnogih pogledih podobne Jupitrovim. Vidni so pasovi, ki niso toliko kontrastni kot  Jupitrovi. Kljub navidezni mirnosti pa na Saturnu divjajo vetrovi s hitostjo do 1500 km/h. Pasovi so vidni tudi v amaterskih teleskopih.Vsakih 53 let se v ekvatorialni coni Saturna oblikuje ogromna bela pega (vidna je na zgornji sliki), ogromen vihar, podoben jupitrovi Rdeči pegi. Nazadnje se je to zgodilo leta 1990, v manjšem merilu pa so se ponovili v letih 1994, 1995 in 1996.

Kristi Butuči
Document made with KompoZer