Neptun
oddaljenost od Sonca	4.504.000.000 km (30,06 AE)		Skrivnosten
premer planeta	49.532 km (čez ekvator)
masa planeta	1,0247x1026 kg

Neptun je osmi planet od Sonca in četrti največji (po premeru). Neptun je manjši po premeru kot Uran, vendar pa je od njega masivnejši.

V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja (grško: Pozejdon).

Po odkritju Urana so opazili, da se Uran ne giblje v skladu z Newtonovimi zakoni. Zato so predvidevali, da mora še en bolj oddaljen motiti Uranovo orbito. Neptun sta prva opazovala Galle in d'Arrest 23. septembra 1846 in to zelo blizu položajem, ki sta jih napovedala Adams in Le Verrier iz izračunov položajev Jupitra, Saturna in Urana. Med Angleži in Francozi je nastal mednaroden spor (v bistvu med Adamsom in Le Verrierjem) zaradi pravice poimenovanja planeta; danes ju oba štejemo med odkritelja Neptuna. Kasnejša opazovanja so pokazala, da se izračuni Adamsa in Le Verrierja hitro razlikujeta od siceršnje orbite Neptuna. Če bi iskali planet nekaj let prej ali pozneje, potem ne bi na izračunanih lokacijah nič našli.

Več kot dve stoletji prej, leta 1613, je Galileo opazoval Neptun, ko je bil zelo blizu Jupitra, vendar je mislil, da je samo zvezda. V dveh zaporednih nočeh je opazil, da se je Neptun malenkostno premaknil glede na bližnjo zvezdo. V prihodnjih nočeh pa mu je ušel iz polja vidnosti. Če bi Neptun opazoval nekaj noči prej, bi mu bilo njegovo gibanje očitno. Žal pa je oblačno nebo tistih nekaj dni preprečevalo opazovanja.

Neptun je obiskalo samo eno vesoljsko plovilo, Voyager 2 in to 25. avgusta 1989. Večino, kar vemo danes o Neptunu, prihaja od tega vira. Vendar so nedavna opazovanja z Zemlje in s HST-jem dodala nova znanja.

Ker je Plutonova orbita tako ekscentrična, Pluton zato včasih prečka orbito Neptuna in tako Neptun za več let postane najbolj oddaljen planet od Sonca.

Zgradba Neptuna je verjetno precej podobna zgradbi Urana: različne vrste ledu in kamnin z okoli 15% vodika in nekaj helija. Tako kot Uran je tudi Neptun bolj ali manj enoten v sestavi in ne plastovit, kot sta Jupiter in Saturn. Verjetno ima manjše jedro (okoli mase Zemlje) kamnitega materiala. Njegova atmosfera je sestavljena večinoma iz vodika in helija z manjšim deležem metana.

Neptunova modra barva je večinoma posledica absorpcije rdeče barve, ki jo vsrka metan v atmosferi, vendar pa je v njej še nekaj dosedaj še neznanega kromoforja, ki daje oblakom bogat moder odtenek.

Kot tipičen plinast planet ima Neptun v atmosferi močne vetrove, ki so vezani na pasove v različnih širinah in ogromne viharje ali vrtince. Vetrovi na Neptunu so najhitrejši v sončnem sistemu, saj dosežejo tudi 2000 km na uro.

Kot Jupiter in Saturn ima tudi Neptun svoj notranji izvor toplotne energije - Neptun oddaja dvakrat več toplote kot jo prejema od Sonca.

Ob Voyagerjevem prihodu je bila najbolj znana Neptuna posebnost Velika temna pega (levo) na južni  polobli. Velika je bila približno polovico Jupitrove Velike rdeče pege (približen premer kot Zemlja). Vetrovi so "nosili" Veliko temno pego proti zahodu s hitrostjo 300 metrov na sekundo (1100 km na uro). Voyager 2 je prav tako opazil manjšo temno pego na južni polobli in majhen nepravilen bel oblak, ki je obkrožil Neptun vsakih 16 ur in je imenovan kot "Skuter" (desno). Lahko je oblak, ki je prišel iz notranjosti atmosfere, toda njegova prava narava ostaja skrivnost. 

Toda opazovanja Neptuna s HST-jem leta 1994 (levo) so pokazala, da je Velika temna pega izginila! Lahko da se je preprosto razblinila ali pa je bila trenutno pod drugimi pojavi v atmosferi. Nekaj mesecev kasneje je HST odkril novo temno pego na Neptunovi severni polobli. To nakazuje, da se Neptunova atmosfera spreminja zelo hitro, mogoče zaradi majhnih sprememb temperature med vrhom in dnom oblakov.

Neptun ima tudi prstane. Opazovanja z Zemlje so pokazala le šibke loke namesto popolnih prstanov, toda slike Voyagerja 2 so pokazala, da ima Neptun cele prstane z kepami. Eden od prstanov ima skrivnostno zavito strukturo (desno).

Tako kot Uran in Jupiter, so tudi Neptunovi prstani zelo temni, njihova sestava pa je neznana.

Neptunovi prstani so dobili imena: najzunajnejši se imenuje Adams (ki ima tri znane loke imenovane Svoboda, Enakost in Bratstvo), naslednji je neimenovani prstan, ki deli orbito z Galateo, potem Leverrier (čigar zunanja podaljška se imenujeta Lassel in Arago) in na koncu šibek, a širok Galle.

Neptunovo magnetno polje je tako kot Uranovo nenavadno orientirano in verjetno nastaja z gibanjem konduktivnega materiala (verjetno vode) v svojih srednjih plasteh.

Neptun lahko vidimo z daljnogledom (če natančno vemo, kam gledati), toda da bi videli še kaj trugega kot majhen disk, potrebujemo velik teleskop. Obstaja precej spletnih strani, ki prikazujejo trenuten položaj Neptuna (in drugih planetov) na nebu, toda da bi Neptun zares našli, potrebujemo veliko bolj natančne karte. Take lahko naredimo z planetarijskimi programi.

Neptunovi sateliti

Neptun ima 8 znanih lun: 7 majhnih in Triton.

Neptunovi prstani

(razdalja je od središča Neptuna do notranjega roba prstana)