Mars je četrti planet od Sonca v Sončnem sistemu. Njegova rdeča barva je inspirirala grke in rimljane, da so ga poimenovali po bogu vojne, Ares ali Mars. Razdalja med Marsom in Zemljo, se občutno spreminja, prav tako tudi njegova vidljivost. V nekaterih trenutkih je tretji najbolj svetel objekt, prekosita ga samo Venera in Luna.

ZGODOVINA OPAZOVANJA MARSA

Mars je svoje ime dobil po grškem bogu vojne Aresu. Mars imenujemo tudi rdeči planet in je dobro viden tudi s prostim očesom. Poznali so ga že v prazgodovinskih časih. Zato je postal najljubši predmet vesoljskih raziskav.
 Leta 1659 je holandski astronom Christiaan Huygens, našel na površini Marsa temno pego v obliki črke V, ki jo danes poznamo, kot Syrtis Maior. Sprva so napačno domnevali, da so pege morja. Pozneje so z raziskavami ugotovili, da je atmosferski tlak na površini za obstoj tekoče vode prenizek in so verjeli, da so pege staro morsko dno, ki ga prekriva rastje. To je bil splošno sprejeti pogled, dokler ni sonda Mariner 4 leta 1965 prva letela mimo Marsa.
 Prve kolikor toliko zanesljive karte so iz 60. let 19. stoletja. Različne tvorbe so poimenovali po astronomih. Leta 1877 je G.V. Schiapartelli (1835 - 1910)zarisal mnogo podrobnejšo karto, na katerih so bili vidne na pogled na pogled umetne črte, ki so jih poimenovali kanali. Percival Lowell je verjel, da so kanali namakalni sistemi, ki črpajo vodo iz ledenih polarnih kap. Na veliko razočaranje se je pokazalo, da kanalov sploh ni, ampak da so nekateri nasedli optičnim prevaram. Najboljše karte Marsa iz predvesoljske dobe je narisal E.M. Antoniadi (1870 - 1943) v 20. in 30. letih našega stoletja. 
 Prvo vesoljsko vozilo, ki je obiskalo Mars, je bilo Mariner 4 leta 1965. Precej drugih je sledilo, med drugim Mars 2, prvo vesoljsko vozilo, ki je pristalo na Marsu, ter tudi dva Vikinga leta 1976. Po dolgih 20 letih mirovanja je Mars Pathfinder uspešno pristal na Marsu 4. julija 1997 

Mars je prvi planet za Zemljo in je od Sonca odaljen 227.940.000 km (1,52 AE). Najmanjša oddaljenost Marsa od Sonca je 206.7 milijonov km (perihelj), najdlje pa je 249.2 milijonov km (afelij). Ekscentričnost ali sploščenost tira znaša 0,093 in to močno vpliva na podnebje. 
Marsovo leto, to je čas, ki ga planet potrebuje, da enkrat obkroži Sonce znaša 687 zemeljskih dni (22,5 meseca).
Mars potrebuje 40 minut več kot Zemlja, da se zavrti okrog lastne osi, s čimer je dan nekoliko daljši in znaša točno 24 h 37 min 22,6 s. 
Mars se premika po svoji osi s hitrostjo 24 km/s. Nagib njegove osi je približno 25 stopinj.
Mars se nam lahko približa na 59 milijonov kilometrov, kar je bližje kot katerikoli drug planet razen Venere.