|
V letošnjem letu smo topolški jamarji tako kot že nekaj let zapovrstjo usmerjali raziskovalno dejavnost pretežno na področje Dleskovške planote v Kamniško Savinjskih Alpah. V dveh dvodnevnih in dveh enodnevnih akcijah smo našli 9 in raziskali 6 nekoliko večjih jam, v eno že prej odkrito - brezno Planika pa smo se spustili do globine 60 m z namenom najti nadaljevanje.
Izhodišče za naše raziskovalne akcije na področju Dleskovške planote je planšarija Ravne, do kamor se je možno pripeljati z avtomobilom. Nahaja se na jugovzhodnem delu Dleskovške planote na višini 1520 m tik pod mogočnim Dleskovcem, po katerem nosi planota ime. Do planšarije je speljana iz Podvolovljeka 12 km dolga solidno vzdrževana gozdna cesta, ki sicer vodi še naprej od planšarije in se konča na vzpetini Smerikovec na cca 1600 m nadmorske višine. Na planšariji stoji pastirska koča, ki jo upravlja pašna skupnosti Luče. V koči je v sezoni možno dobiti pijačo, jamarji pa smo v njej tudi že prespali.
Opis raziskanih jam
Brezno Planika
 |
|
Planina
Dolge trate |
 |
 |
| Jama pod snegom |
Spust v prvo
vertikalo |
|
Za pastirsko kočo na Ravneh vodi markirana planinska pot mimo Dolgih trat proti Korošici. Po tej poti gremo tudi jamarji in sicer do Dolgih trat, kjer stoji še ena planšarska koča, podobna tistim na bližnji Veliki planini. Trenutno je ta koča v bolj klavrnem stanju, a bo že v prihodnjem letu deležna temeljite obnove. Od koče je do vhoda v brezno Planika 5 minut hoje. Brezno Planika smo našli že leta 1996 in ga raziskali do globine 60 m. Na višini 1800 m se vhod pričenja na dnu večje udornice, globoki 10 m, v kateri skozi vse leto leži sneg. Dostop vanjo je možen na južni strani po naravnem žlebu. Tam so tudi ostanki lesene lestve, zato lahko sklepamo, da so sneg iz udornice uporabljali za vodo že pastirji. Na vzhodni strani se pod strmo steno in pod snegom vidi ozek prehod, ki se po 10 m nekoliko razširi in za špranjasto ožino prevesi v 15 m globoko brezno dimenzij 4 x 3 m. Brezno na dnu prehaja v krajšo polico, takoj nato pa spet v serijo brezen, globokih od 6 do 10 m. Na globini 60 m se pojavi dvorana 10 x 5 x 12 m, kjer se jama konča. V celi jami je sicer zaznati dokaj močan prepih, ki se v končni dvorani izgublja v enem od stranskih rovov, kjer pa kljub natančnemu pregledu nismo našli nadaljevanja.
|
Brezno VT-2
|
|
Spust v brezvo VT-2 |
|
|
VT-2 je globoka 100 m |
|
Brezno VT-2 smo našli že leta 1996, dokončno raziskali pa leta 1998. Vhod v brezno leži v manjši uravnavi pod hribom Poljske device (1879 m). Do tja pridemo tako, da se z avtom pripeljemo do Smerikovca in peš nadaljujemo po markirani planinski poti proti Lučki koči cca 45 min. Nato skrenemo desno in nadaljujemo po pastirski poti še cca uro hoje do uravnave pod Poljskimi devicami. Omenjeno področje je precej poraslo z ruševjem in težko prehodno, zato je tudi dostop do jame težko opisati. Najbolje je vzeti za izhodišče sedlo vzhodno med večjim in manjšim vrhom Poljskih devic (=greben z več vrhovi), ter se usmeriti proti vzhodu. Po 500 m pridemo do skupine udornic - prva je VT-2. Vhod se pričenja v udornici dimenzij 15 x 8 m na nadmorski višini 1810 m. V času odkritja jame je bilo vhodno brezno zaradi velike količine snega sploh neprehodno. Na dnu vhodne vertikale se pojavi krajši vodoravni del, takoj za njim pa novo brezno globine 29 m. Na dnu je dvorana dolžine 10 m, pokrita z 4 do 10 m debelo snežno oblogo. Na njenem skrajnem koncu se odpira novo brezno globine 17 m, ki je celo objeto v led. 5 m nad dnom je v steni prehod, ki vodi navzgor cca 7 m. Na vrhu kamina se odpre brezno z dvema jaškoma, ki se po 27 m globine združita v dvorani, kjer je tudi konec jame. Na dnu je lepo viden prelom, ki poteka v smeri S-N. Prelomu sledi ozka razpoka, ki pa je neprehodna in ne daje upanja za nadaljevanje. Sicer po celi jami veje dokaj močan prepih, ki sledi omenjeni razpoki. Skupna globina jame znaša 100m, dolžina pa 121 m. To je ena večjih jam pa področju Dleskovške planote.
|
|
