Alpski mah
Rastišča: tanke plasti prsti med skalovjem in po tratah
Poreklo: Evropa - fotografiran na Kriški gori
Od sorodnikov se na daleč loči po rdečkasti obarvanosti.
Srebrni mah
Poreklo: kozmopolit (Pacifik?) - fotografiran v Kranju
Danes ena najpogostejših kopenskih rastlin sploh; srebrni mah je med sorodniki nekaj posebnega, saj v svoji rastni podlagi zahteva ogromne količine nitratov - njegova domovina naj bi bila skalna otočja in čeri, kjer gnezdijo kolonije morskih ptic in ptic selivk in proizvajajo gvano, po katerem raste brez sleherne konkurence; ptice in človek (uporaba gvana v vrtnarske namene, raznašanje delcev mahu s pohojanjem) pa so ga zanesli dobesedno po vsem svetu. Igra pomembno vlogo pri vračanju dušika v prehranjevalno verigo; ker ljubi močno svetle razmere, porablja tudi precejšnje količine ogljikovega dioksida - v urbanih središčih tako raste še ugodneje kot v svoji domovini.
Dvobarvni mahovi
Gre za skupino med seboj tesno povezanih vrst, ki so med seboj težko ločlijive. Najpogosteje srečamo pločniški mah (resnično najraje raste ob pločnikih) in kapljasti mah, slednji je nekoliko večji in raste po teže dosegljivih mestih. Razmeroma redek je živorodni mah (B. gemmiferum), njegova posebnost pa so drobni zarodni brstiči, ki jih rastlina tvori ob robovih lističev.
Pločniški mah
Poreklo: ? - fotografiran v Ljubljani (Center)
Kapljasti mah
Poreklo: Evropa? - fotografiran v Kranju
Občutno večji od sorodnikov; raste v rozetah, ki dosežejo 5-7 milimetrov v širino.
