Kritosemenke

Anacardiaceae - octovke

¤ ¤ ¤

Ruj (Cotinus)

Cotinus coggygria
Ruj

Poreklo: Evropa (Sredozemlje) - fotografiran nad rtom Ronek med Izolo in Strunjanom
× × ×

Džabili (Operculicarya)

Operculicarya pachypus
Debelonožni džabili

Poreklo: Afrika (jugozahodni Madagaskar) - fotografiran v zasebni zbirki
Grmič ali drevo (v domovini zraste do devet metrov visoko), ki v koreninah skladišči zalogo vode. Zmečkani sveži listi oddajajo poseben, nekoliko sladkoben vonj.
× × ×

Rujevina (Pistacia)

Pistacia lentiscus
Mastika

Poreklo: Evropa (Sredozemlje) - fotografirana v Barbarigi (Hrvatska)
Pistacia terebinthus
Terebint

Poreklo: Evropa (Sredozemlje) - fotografiran v Seči pri Portorožu
Iz rastline je človeštvo prvič masovno pridobivalo terpentin (od tod tudi ime kemikalije); rase pa vzdolž vse jadranske obale prek Grčije do Sirije in Irana, od koder domnevno tudi izvira.
Pistacia x saportae
Dehteča rujevina

Poreklo: Evropa (Sredozemlje) - fotografirana v zasebni zbirki
Enodomen in jalov naravni križanec mastike (P. lentiscus) in terebinta (P. terebinthus). Je precej šibkejše rasti in slabše prenaša sončno pripeko; najdemo ga na rastiščih, kjer se starševski vrsti srečata, naseli pa senčne pogoje. Pod povšino prsti razvije plazečo koreniko. Mati primerka je mastika.
× × ×

Terpentinar (Schinus)

Rastline pričujočega rodu so večinoma nizka drevesa, ki so dobila ime po starogrškem izrazu schinos, označujočem mastiko (Pistacia lentiscus). Doma so v vročem podnebju (sredozemskem ali tropskem) in vsebujejo po terpentinu ter pistacijah dišeča eterična olja. Človeštvo jih dandanašnji uporablja tako v začimbne kot zdravilske namene.
Schinus terebinthifolius Raddi
Brazilski terpentinar

Poreklo: Južna Amerika (Brazilija) - fotografiran v zasebni zbirki
Semena se uporabljajo kot začimba ("rožnati poper"). Različica raddianus (na fotografiji var. terebinthifolius) v južnih predelih ZDA velja za hudo invaziven plevel - pokrije velike površine, eterično olje pa naj bi dražilo kožo in dihalne poti.
¤ ¤ ¤
← Nazaj ←