Že samo ime nam pove, da izvira iz Škotske. To je bil prvotno ovčarski pes. Pri delu v muhastih vremenskih razmerah Škotske, ga je varovala dolga, gladka dlaka.

Najbolj znana je saboljeva-bela, videvamo pa ga tudi v črno beli različici. Velik je od 55.8 do 66 cm in tehta od 20.4 do 34 kg.

Je intelegenten, prijazen in miren pes. Vendar, če boste vi tako hoteli, bo tudi škotski ovčar postal živahen. Je idealen družinski pes, ki ima rad otroke, je dober

čuvaj in se bo znašel tako vzunaj, kot v stanovanju. Za nego njegove čudovite dlake, boste potrebovali kar nekaj časa. Škotske ovčarje ni treba kopati, vendar, če

občasno to vseeno storite, bo vaš trud poplačan, z v soncu lesketajočo se dolgo svilnato dlako in prečudovito »grivo« okoli vratu.

Karakter
Škotski ovčarji so prijazni in vdani psi. Še vedno imajo v sebi nekaj ovčarskega nagona, zato hočejo imeti vse pod kontrolo. Vsako stvar bodo spravili v red. Svoje ljudi tudi zaščitijo, čeprav niso kaki grozni pogumneži (kot Lassie). Zelo radi so s svojimi ljudmi, pa čeprav samo ležijo na svojem prostoru in opazujejo dogajanje. V hiši so povečini mirni, zunaj pa zelo živahni. Rabijo predvsem razgibane sprehode. Naučiti se jih da veliko, samo prav način moraš izbrati. So zelo nežni in sile ne prenesejo.
Včasih so kar preveč zaščitniški do svojega doma in svojih ljudi in zna biti to malo nadležno. Ko pridejo obiski pa jih ne smemo zapirati, amapk psu pustimo, da vidi da so tujci dobrodošli in da jih ni treba odganjati.
Zaradi ovčarskega nagona se včasih zgodi, da škoti ščipajo v pete. Ko so zganjali ovce na kup, so jih ščipali v noge in to imajo nekateri v krvi še danes. npr. Witty to počne kadar gremo na izlet s kolesi.
Večina škotov je tudi plahih. Veliko se jih boji novoletnega trušča in lahko pobegnejo od doma. Kadar zunaj pokajo petarde pa psa ne smemo božati in tolažiti, ampak se moramo obnašati popolnoma normalno. S tem mu pokažemo da poki niso nič neobičajnega.
Znano je tudi da so škoti zelo prijazni in potrpežjivi do otrok in drugih živali. To je sicer res, ampak moramo za to tudi kaj narediti. Psa moramo peljati v pasjo šolo (izbrati je treba tako, kjer šolajo brez prisile), da se pes socializira in nauči osnovnih povelj. Pri učenju moramo biti tudi dosledni. Če odraslemu psu ne bomo pustili na kavč, tudi mladiču ne smemo. Hišna pravila veljajo od prvega dne ko pride kuža v hišo.

Bolezni
Včasih se pojavlja displazija kolkov in komolcev. Škoti niso zelo težki in masivni psi, zato tudi displazija ni zelo pogosta, amapk obstaja. Slikanje kolkov in komolcev je za vzrejo zelo zaželjeno.
Večji problem predstavljajo bolezni oči, saj so jim škoti zelo podvrženi. Pri blue merlih pa se včasih pojavi gluhost.
Zadnje čase se pojavlja tudi veliko alergij.