A C R O W ´S F L I G H
T
KONTAKT Družinsko gledališče
Kolenc Telefon: 01 89 76 680 Email: jani.kolenc@siol.net http://www.druzinsko-gledalisce-kolenc.si/page/ |
CONTACT
Family theatre Kolenc
Experience Art and Nature
Vače 12, 1252 Vače E-mail: jani.kolenc@siol.net Phone: |
PROJEKT
VRANOV LET
PROJEKT
V R A N O V L E T
A C R O W ´S F L I G H T
Naslovna stran: kopija hrbtne strani
slovenskega prevoda knjige „Vranov let v svobodo“
Zahvala
Prof. Miri Grašič, kustosinji v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru se zahvaljujem za odkritje zgodbe Ralpha Churchesa „A HUNDRED MILES AS THE CROW FLIES“, kakor tudi za njeno podporo pri razvoju projekta ter dopolnjevanje zgodovinskih podatkov pri tem projektu.
VSEBINA
CONTENTS
NAMESTO UVODA.............................................................................................................. 8
INSTEAD OF INTRODUCTION.......................................................................................... 9
A
ZGODOVINA
HISTORY............................................................................................................................... 10
Naslovnici originala in prevoda knjige R. Churchesa - »Vranov let v svobodo«
Title pages of the original and translated book of R. Churches :
»A hundred Miles as the Crow Flies.................................................................................... 11
Ralph F. Churches – Vran, Les Laws, Stanko Zavodnik in 3. bat. Šercerjeve brigade....... 12
Ralph F. Churches – Vran, Les Laws, Stanko Zavodnik and Slovene Partisans................. 13
Ralph F. Churches in njegovi tovariši iz taborišča vojnih ujetnikov v Mariboru................ 14
Ralph F. Churches and his camerades from camp of war prisoners in Maribor, Slovenia.. 16
Mednarodna spominska pot zavezništva »Vranov Let« , evropska obhodna pot E - VRAN......... 18
International Memorial Path »A Crows Flight«, european circular path E – CROW and
International Day of Friendship in Alliance at GEOSS........................................................ 22
B
SLEDI IN STIKI
TRACES AND CONTACTS.................................................................................................. 26
16 and 23 September 2007 Surching for the Monument..................................................... 28
14. oktober 2007 pohod od Lovrenca na Pohorju do spomenika v Ožboltu
14 October 2007 Hike from the village of Lovrenc na Pohorju to railwaystation Ožbolt... 31
27. april 2008 Srečanje na GEOSS – u
27 April 2008 Meeting at GEOSS......................................................................................... 37
Prireditev 22. septembra 1985 ob odkritju spomenika
The monument in Ožbalt was unveiled on 22 September 1985........................................... 41
Ožbalt, 30. avgust 2008 Obnovljena spominska slovesnost na Ožbaltu
Ožbalt 30 August 2008 The revived memorial ceremony.................................................... 44
19. oktober 2008 Razglasitev mednarodnega dneva prijateljstva v zavezništvu na GEOSS-u
19 October 2008 Proclamation of the Int. Day of Friendship of the Allied of WW 2.......... 48
C
PRILOGE
APPENDIX........................................................................................................................... 56
Zapisnik o uvodni prireditvi in sestanku na GEOSS –u....................................................... 57
Minutes of introductory event and gathering at GEOSS...................................................... 58
Zapisnik o obisku na britanski ambasadi 2. dec. 2008 v Ljubljani...................................... 60
Kopija spominskega vpisa britanskemu veleposlaniku v knjigo »Vranov let v svobodo«.. 63
Kopija pisma britanskega veleposlanika Tim Simmonsa..................................................... 64
Pogoji za postavitev INFO-sistema in registracijo obhodnice............................................. 65
NAMESTO UVODA
Dvojezični naslov tega zvezka je naslov prevoda in originala knjižice R. F. Churchesa (91), ki živi v Adelaidi v Avstraliji. Njegovi spomini so osnova ideje o projektu, ki ga imenujem »VRANOV LET«. Vzrok pa tiči drugje. V podporo projektu je sledila tudi vrsta naključij, ki sem jih iskal ali pa tudi ne.
Ko sem se obotavljaje odpravil na obisk v Švico prve dni maja 2007, sem srečal prijatelja nemškega rodu. Ugotovil sem, da nima pojma o usodi Slovencev v drugi svetovni vojni in sklenil, da poiščem ustrezno literaturo ter razširim obzorje človeku, ki je sicer prekrižaril pol sveta. Le nekaj dni kasneje mi je prijazna profesorica zgodovine v Mariboru ponudila knjižico z naslovom, ki sem ga »posodil« temu zvezku. V istem času sem imel slučajno napovedan sestanek na Geodetskem zavodu Slovenije z znanim kartografom Vilijem.Kosom. Nepričakovano prijetno srečanje je razgovor speljalo na drugo temo. Odkril se mi je veteran, partizan, ki je bil priča britanski usodi na območju GEOSS-a, na področju partizanskega koridorja in prehoda preko Save pri Zg. Hotiču, kjer najdemo tudi zgodovinski spomenik.
V «Vranovem letu v svobodo« sem našel še druga imena borcev, ki so bili povezani z zgodbo. Tako sem se povezal s prevajalcem Vranovega leta in nekdanjim partizanskim časnikarjem Ladom Poharjem ter zastopnikom izdajatelja (Glavni odbor ZZB NOB Slovenije) prevoda Tonetom Kropuškom, ki je bil tudi priča istemu dogodku, kot deček, partizanski kurir.
Poiskal sem zgodovinski spomenik v Ožbaltu, ki ohranja spomin na Churchesovo zgodbo ter se odpravil v Lovrenc na Pohorju. Ogovoril sem prvega vaščana, ki sem ga srečal in tako zvedel za takrat še živečega veterana, borca, Franca Črešnarja. Franc je sodeloval v napadu za osvoboditev Churchesovih tovarišev 31. avgusta 1944. Z njim smo se kmalu srečali in se odpravili na pot osvobodilnega napada proti Ožbaltu čez Rdeči breg. Takrat smo tudi podpisali prvo listino, s katero naj bi vzpodbudili širšo javnost za uveljavitev »Mednarodne spominske poti zavezništva« z imenom »VRANOV LET«.
Naslednja zveza je bila potem spomladi 2008 z »Družinskim gledališčem Kolenc« na Vačah in na GEOSS-u. Prof. Anka Kolenc se je zavzela za projekt ter ga nazadnje pripeljala v društvo GEOSS. Dne 19. okt. 2008 je avtor projekta GEOSS, g. Peter Svetik, razglasil projekt VRANOV LET za posebej pomemben podprojekt GEOSS-a ter najavil »Mednarodni dan prijateljstva v zavezništvu«, ki naj bil stalna prireditev na GEOSS-u, vsako leto okrog 10. septembra, tj. v času, ko so britanski vojaki pod vodstvom partizanov prečkali Savo pod Zg. Hotičem, pred tem pa so se na Slivni, blizu »težišča« Slovenije, GEOSS-a, pripravljali na nočni prevoz preko Save. Vse se je dogajalo v bližini mnogih sovražnih postojank.
Nekoliko pred dogodkom na GEOSS-u, 30. avg. 2007, je tudi predsednik ZB Ruše, Jože Gašparič obnovil spominsko srečanje pri spomeniku v Ožbaltu. Približno 50 ljudi se je udeležilo prireditve, majhna skupina pa je opravila simbolni pohod čez Rdeči breg.
Vzpostavil sem tudi stik z britanskim veleposlaništvom v Ljubljani. Veleposlanik, g. Tim Simmons me je skupaj s tovarišem Vilijem Kosom sprejel 2. dec 2008. Predvideni 40 - minutni čas obiska se je podaljšal na uro in dvajset minut. Veleposlanik je obljubil nadaljnje povezave z njegovim naslednikom v Sloveniji ter drugimi osebami iz britanskega okolja, ki bi lahko sodelovale z nami pri izvedbi in nadaljnji nadgradnji projekta.
Veleposlanik g. Tim Simmons verjame, da je naše srečanje prispevalo k utrditvi že uspešnih slovensko-britanskih odnosov.
S tem, ko je dobil projekt »VRANOV LET« mednarodno razsežnost, zasluži, da ga do kraja razvijemo.
Eduard Vedernjak, Gradiška, 6. januar 2009
P R E F A C E
Bilingual title of this booklet is the title of original from the author Ralph F. Churches now aged 91, living in Adelaide, Australia and from Slovene edition translated by Lado Pohar now also 91 living in Ljubljana, Slovenia. Churches´ reminiscences are the basis of the idea for this project called by me “A Crows´ Flight”. But the reason is quite elsewhere.
The project was supported by series of accidents which I have sought or even also not.
As I hesitated to be going to leave to Switzerland on May 2007 and finally decided to stay there for a few days I met a friend German by birth. I stated he had no sense about the sad destiny of Slovene nation in time of World War II. So I wished to find the literature to inform our friend who otherwise is a world traveller. A few days passing as I have met a friendly lady professor of history in Museum of the National Liberation in Maribor. She offered to me the above mentioned booklet “A Hundred Miles as the Crow Flies”. Contemporary happened a meeting with Slovene cartographer Kos Vili. I found he is a partisan veteran who was present on territory of partisan corridor on the river Sava in time of escape of the British prisoners of war on August – September 1944. Here in village of Zg. Hotič we can find a monument dedicated to many thousands of people brought across the river by Slovene partisans instead of many hostile Nazi ambushes.
I visited the monument near village of Ožbalt sacred to partisans who liberated 87 British prisoners of war and I was lucky to meet the last partisan – veteran named Franc Črešnar who was a member of this partisans attacking liberation unit on 31 August 1944. He took me with a small group of friends to show us the path of this liberation attack. It was 14 October 2007 as we signed the first document as encouragement for advancing the “International Memorial Path of Alliance”.
Then I got into touch with “League of Veterans of Slovene National Liberation War” and with the society GEOSS at village of Vače. GEOSS means geometric centre of Slovenia which is marked by monument inclusive some other monuments important for the Republic of Slovenia.
Two events happened.
On 30 August
On 19 October 2008 passed at GEOSS an event dedicated to the proclamation of “International Friendship Day in Alliance at GEOSS” called “A Crows´ Flight to Freedom” and the “International Memorial Path of Alliance” as European path “E – Crow”.
Finally the British HM Ambassador Tim Simmons in Ljubljana was informed about this project and accept it with great interest promising to cooperate and believing that our meeting on 2 December 2008 will be a contribute to confirmation of our Slovene – English still successful relations.
Eduard Vedernjak, on 6 January 2009
A
Z G O D O V I N A
H I S T O R Y
RALPH CHURCHES – VRAN,
LES LAWS,
STANKO ZAVODNIK
in
3. BATALJON ŠERCERJEVE BRIGADE
V zgodovini druge svetovne vojne je zgodba o edinstvenem dejanju, ki ga na kratko povzemam. V Evropi ne poznamo primera, da bi se tako velika skupina ujetnikov rešila iz okupiranega ozemlja, ki ga je zasedala nacistična vojska. Zato je prav, da ohranimo spomin na izjemno dejanje in odpremo obhodno pot, »Mednarodno spominsko pot - Vranov let«. Naj spominja mladino Evropske zveze na zavezništvo med Slovenci in zahodnimi zavezniškimi vojskami v najhujših dneh svetovne zgodovine.
Ralph Churches iz Adelaide v Avstraliji je objavil spomine na čas vojnega ujetništva v Šentilju in Mariboru v letih 1942 / 44 v knjižici »A Hundred Miles as the Crow flies«, v slovenskem prevodu »Vranov let v svobodo«. Od prvega dne je Ralph-Vran, kot so ga Britanci imenovali zaradi porekla iz jugozahoda podkontinenta, razmišljal o pobegu. Po vsestranskih pripravah se je pokazala priložnost, ko so popravljali železniško progo pri Ožbaltu. V bližini delovišča je stanovala družina železniškega nadzornika Zavodnika, kamor je bojni kolega Les Laws hodil po vodo in čaj za svoje tovariše ter je prav tako skrivaj iskal svojo priložnost. Stanko Zavodnik je našel aktivista, ki ju je povezal s partizani. 30. avg. 1944 sta s šestimi tovariši mogla pobegniti k partizanski enoti, ki je isti dan zasedla Lovrenc na Pohorju. Naslednje jutro pa je partizanska enota s približno sto borci osvobodila še 79 zavezniških ujetnikov.
Pot pobega je vodila mimo Lovrenca na Pohorju, najprej proti jugu, kjer so mimogrede sprejeli medse še devet britanskih in deset francoskih ujetnikov, ki so delali na pohorskih kmetijah. Kolona, ki je na začetku štela kakih dvesto mož, 106 zaveznikov in okrog sto partizanov, po treh dneh pa se je glavnina zaščite ločila in pustila zaveznikom za spremstvo še deset partizanov, je pod zaščito gozdnatega hribovja v hitrem maršu potovala v smeri Ribnice na Pohorju, prešla pod Veliko Kopo na Razborco in ob Dovžanki nadaljevala pot v Dovže, prečkala Mislinjo ter po Mozirskih planinah dosegla Ljubno in Gornji Grad.
Ko so prehodili takrat osvobojeno Savinjsko dolino, so preko Menine planine dospeli v Cirkuše v Tuhinju, prekoračili cesto pri Blagovici in vzhodno od Limbarske gore prišli do Slivne pri Vačah. Tu so se pripravili na prehod preko Save pod Zg. Hotičem. Z domiselno organizacijo in prevaro ob sodelovanju kmetov in borcev-brodarjev je prevoz uspel, pot pa je potem vodila mimo Janč in Bogenšperka proti Mirni, mimo Trebnjega, Mirne Peči in Žužemberka po dolini Krke v Semič, kamor so s poslednjimi močmi prispeli 13. septembra.
V
štirinajstih dneh so opravili neverjetno pot blizu
Les in Ralph sta polkovniku v Bariju morala poročati o pobegu. Nič kaj prepričan o težavnosti podviga je dejal:«… Dobro, opravili ste vse to v dobri formi. Saj gre le za kakih sto milj v ravni črti« ali v originalu:« Well, it´s only a hundred miles or so as the crow flies.«
LES LAWS,
STANKO ZAVODNIK
And
SLOVENE PARTISANS 3rd BRIGADE OF LJUBO ŠERCER
In the story “A Hundred Miles as
the Crow Flies” by
No story like this one is
known in
This unique and exceptional
action deserves to stay in our common memory permanently by opening a memorial
way, finished by 106 mixed British and including ten French war prisoners. 87 soldiers
were liberated by about a hundred Slovene Partisans on 31st of
August 1944 near the village of Ožbalt, about
In an intensive march under
the skilled guidance of a small group of ten Partisans they finished the way
through Alpine Slovenian country, under the protection of the forests and
night-time. They forged the dangerous river
Part of the way led through
the liberated territory of the valley of the river Savinja. The way from the point
of crossing the river
This grueling march of about 25o km, was accomplished in the incredible time of fourteen days on 13th of September 1944.
In addition, one must know
that half of the comrades had inadequate shoes and were dressed in undershirts
only. Food was very limited and so was sleep. They, at last, reached the
On 18th of
September they accompanied wounded Partisans from other battlefields and were
transferred by Dakotas to the town
Ralph F. Churches in njegovi tovariši iz taborišča vojnih ujetnikov v Mariboru
Ralph F. Churches, roj. 1917, živi v Adelaidi v Avstraliji. V drugi svetovni vojni je bil vključen v 2. četo 48. bataljona avstralskih vojnih sil. Nemci so ga ujeli v Grčiji 6. maja 1941 pri rtu Malia. Kot vojni ujetnik je registriran v taborišču STALAG XVIII A, Wolfsberg, Avstrija ( kratica označuje Mannschaftsstammlager, tj taborišče za navadne vojake, številka pa označuje obrambo področje) Preko taborišča STALAG XVIII C so ga premestili v taborišče v Maribor. Po ustnem izročilu naj bi bilo to taborišče na območju železnice v Melju.
Churchesov najboljši prijatelj Les Laws je bil organizator pobega od vsega začetka. Bil je najstarejši mož med ubežniki, oče štirih otrok iz Londona. Služil je v britanski kraljevi inženirski enoti. Umrl je verjetno v Londonu, kjer živi njegova hči Pat poročena Palmer.
Ralph se spominja nekaterih svojih fantov, ki so bili iz:
Škotske: Andy Hamilton
Britanije: Len Austen
Australije: Ken Carson, Don Fuston (Victoria), Bill Grossner (kmet iz Nove Gvineje), Stan Broad (Gusenland), Jim Woods (Melbourn)
Anglije: Bob Shuttleworth, Crustin, Brooker (Snowy), Kem Dutt, Hank Dale (komediant iz taborišča), Ben Davis, Reg Allen, "Pug" Vickers, Taffy Evans iz Walesa, Joe Fernzolo iz Londona.
Novozelandije: Griff Rendell, Bob McKenzie, Phil Tapping
Podrobnejše podatke navaja Churches za naslednje pobegle Avstralce:
QX8000 BROAD, Stanley 2/15 Bn.
VX3549 BULLARD, Lesley C. 2/6 Bn.
VX36694 BUNSTON, William G. 1 Aust Corps Postal
NX9186 CARSON, Kenneth G. 2/4 Bn.
SX5286 Churches, Ralph F. 2/48 Bn.
NX26868 Douglas, John E. 2/4 Bn.
VX29769 FUNSTON, Donald M. 2/32 Bn.
PX10 GOSSNER, Walter 2/15 Bn.
NX1499 MILLS, Allan Hambly 6 Div. Sup. Col.
NX5373 RUBIE,Kenneth B. 2/4 Bn.
VX29281 SHIELDS,Arthur D. 2/8 Bn.
VX6534 WOODS, Arnolds E. 2/8 Bn.
….. in pobegle Novozelandce:
ANDERSON, L. W. C. 24 Bn.
HOFFMAN, J. 7A-Tank Regt.
HOFFMAN, P. 18 Bn.
LLOYD, A. G. 25 Bn.
MCKENZIE, R. C. 26 Bn.
RATCLIFFE, C. J. 19 Bn.
RENDEL,G. M. 24 Bn.
TAPPING, P. G. 25 Bn.
TURANGI, H 28 Bn .
Iz Nove Zelandije je bilo 21 vojakov, iz Avstralije pa nekaj več.
Francis Gunn iz Liverpoola je bil ujet na Kreti, kot topničar v VII. britanski oklepni diviziji. Registriran v Stalagu XVIII A, Wolfsberg, Austria. Iz Liverpoola je bil tudi Donald William Luskett.
Po zasedi na poti pobega so ostali pogrešani kolegi: Bert Avis, Rey Allen in dva neimenovana vojaka.
Drugi zanimivi podatki o pobeglih in rešenih zaveznikih .
Leta 1985 sta družbi SBS 0/28 Sydney in TVS London v sodelovanju s TV Slovenija pripravili oddajo in izdelali film o pobegu Churchesove skupine. Pri tem je sodeloval tudi dr. Uroš Zavodnik, vnuk železniškega nadzornika na odseku železniške proge pri Ožbaltu. To je bil Stanko Zavodnik, ki je organiziral stik Les Laws-ja s partizani.
John Orange je bil tudi v mariborskem taborišču. Umrl je 3. septembra 1968. Podatek je znan zaradi stikov njegove žene Anne Orange iz Londona s slovenskim novinarjem in pisateljem.
John Eldridge, sicer ujetnik v Mariboru, ni bil med Churchesovimi ubežniki. Zanj smo izvedeli, ker je njegova hči Mary Burk leta 2007 prišla v Maribor, potem ko je po očetovi smrti našla njegov dnevnik z zapisi o ujetništvu. Britanski vojaki so imeli po končani vojni zapoved molka in tako je ostala vojna usoda skrivnost do odkritja dnevnika. V Mariboru je Mary našla stik s prof. Miro Grašič.
R. F. CHURCHES and his CAMERADES
FROM CAMP OF WAR PRISONERS IN MARIBOR
F.R.Churches ( born 1917, still alive, Adelaide), Australian Military Forces, 2. comp. 48. Battalion. Captured by Germans in Greece on 6th of May 1941 at Cape Maleas. As a prisoner of war registered at Stalag XVIII A, Wolfsberg, Austria. Through Stalag XVIII C [2] he was sent to a camp of war prisoners in Maribor.
Churhes´ best friend Les Laws was the organizer at start of the escape. He was the oldest man in the group, a father of four children, from London. A member of Royal Engineers. He died probably in London.
Ralph remembered the comrades:
Scotland: Andy Hamilton
Britain: Len Austen
Australia: Ken Carson, Don Fuston (Victoria), Bill Grossner (farmer fron New Guinea), Stan Broad (Gusenland), Jim Woods (Melbourn)
England: Bob Shuttleworth, Crustin, Brooker (Snowy), Kem Dutt, Hank Dale (a comedian in camp), Ben Davis, Reg Allen, "Pug" Vickers, Taffy Evans from Wales, Joe Fernzolo from London.
N.Zealand: Griff Rendell, Bob McKenzie, Phil Tapping
The Australians who escaped:
QX8000 BROAD, Stanley 2/15 Bn.
VX3549 BULLARD, Lesley C. 2/6 Bn.
VX36694 BUNSTON, William G. 1 Aust Corps Postal
NX9186 CARSON, Kenneth G. 2/4 Bn.
SX5286 Churches, Ralph F. 2/48 Bn.
NX26868 Douglas, John E. 2/4 Bn.
VX29769 FUNSTON, Donald M. 2/32 Bn.
PX10 GOSSNER, Walter 2/15 Bn.
NX1499 MILLS, Allan Hambly 6 Div. Sup. Col.
NX5373 RUBIE,Kenneth B. 2/4 Bn.
VX29281 SHIELDS,Arthur D. 2/8 Bn.
VX6534 WOODS, Arnolds E. 2/8 Bn.
The Newzelanders who escaped:
ANDERSON, L. W. C. 24 Bn.
HOFFMAN, J. 7A-Tank Regt.
HOFFMAN, P. 18 Bn.
LLOYD, A. G. 25 Bn.
MCKENZIE, R. C. 26 Bn.
RATCLIFFE, C. J. 19 Bn.
RENDEL,G. M. 24 Bn.
TAPPING, P. G. 25 Bn.
TURANGI, H 28 Bn .
From N.Z. there were 21 soldiers and some more from Australia.
Francis Gunn from Liverpool, captured on Creta, a gunner at British Armour Division VII. Registered at Stalag XVIII A, Wolfsberg, Austria. From Liverpool was also Donald William Luskett.
In the ambush on the way of escape the following fellows were missed: Bert Avis, Rey Allen and two unnamed solders.
Other interesting dates from the escaped and saved allied soldiers
In 1985 TV Slovenia, SBS 0/28 Sydney and TVS London performed emission and movie from this story. Dr. Uroš Zavodnik cooperated at this project. He is the grandchild of the late Stanislav Zavodnik the railway official at Ožbalt in 1944 who was coordinator between partisans and British Less Laws, a close friend of Ralph Churches. After the successful event of liberation the family Zavodnik was to vanish. So all of them escaped too, not to risk their life in any of Nazi death camp.
From the same Stalag was John Orange, died on 3 th of September 1968. This is known from a letter of his wife Anne Orange from London. She was in contact with a Slovene journalist and writer.
John Eldridge, a war prisoner in Stalag in Maribor was not a member of the escaped group. But he wrote a diary which was found after his death by his doughter Mary Burke ( East Essex). She gave the original to Imperial War Museum, London a few years ago. Mary visited Maribor on 2007 and promised to send a copy to historian prof. Mira Grašič in Maribor.
MEDNARODNA SPOMINSKA POT ZAVEZNIŠTVA »VRANOV LET«
Evropska obhodna pot E –VRAN
in
MEDNARODNI DAN PRIJATELJSTVA V ZAVEZNIŠTVU na GEOSS -u
V zgodovini druge svetovne vojne ni primerjave z organizacijo in delovanjem slovenskega narodnoosvobodilnega odpora.
Zgodbo Ralpha Churchesa že poznamo iz uvodnih strani. Dopolnjujem pa jo z dodatnim povzetkom iz literature raznih piscev. Gre za reševanje zavezniških sestreljenih letalcev, ki so usmerjali svoja, nad Nemčijo zadeta letala proti slovenskemu ozemlju, da bi se s pomočjo partizanov mogli vrniti v svoja oporišča v Italiji in za mnoge druge skupine pobeglih zavezniških vojnih ujetnikov, ki se jim je posrečilo pobegnili iz taborišč v Avstriji in Italiji.
Evropska obhodna pot z imenom »Mednarodna spominska pot zavezništva« in oznako »E –VRAN« naj simbolno ohranja spomin tudi na te dogodke. Gojili bomo spomin na izjemna dejanja naših ljudi, partizanov, aktivistov osvobodilne fronte in njihovih podpornikov ter slovenskih kmetov, ki so ob reševanju letalcev in borcev žrtvovali svoja življenja in imetje.
Edi Šelhaus je v delu »Stotinka sreče«[3] zapisal pripovedi preživelih rešiteljev iz Slovenije in zavezniških letalcev.
Matija
Žgajnar je izdal knjigi »Slovenski partizani in zavezniki« l.
Po kapitulaciji Italije je iz italijanskih taborišč in nemških transportov pobegnilo mnogo britanskih vojnih ujetnikov, ki so iskali pot na sever do italijanskih partizanov. Ti so jih izročali slovenskim partizanom, da so jih vodili na vzhod, na Dolenjsko ali Hrvaško. Večinoma so prihajali septembra in oktobra 1943. Mnogo se jih je zadrževalo v Beneški Sloveniji. Župnik Anton Cuffolo iz Laz v Benečiji je pisal dnevnik [6] o skupini z več kot sto britanskimi ubežniki. O tej skupini piše tudi takratni namestnik komandanta Bazoviške brigade Franjo Bavec-Branko, ki je poskrbel za nadaljnje spremstvo. Od 2. Soške brigade jih je prevzel v osrednji Sloveniji v začetku novembra 43 oficir za zveze z zavezniškimi misijami Franc Miklavčič [7].
79 jih je spremljal na Hrvaško v Otočac, kamor so prispeli v začetku decembra. Od tod so jih poslali čez nekaj dni v Senj na večjo ribiško ladjo in jih varno prepeljali v britansko bazo v Italijo.
Tako so manjše skupine britanskih vojnih ujetnikov prihajale iz italijanskih taborišč med slovenske partizane skoraj do konca vojne. Koliko skupin je bilo, ne bo nikoli mogoče ugotoviti.
V vedno večjem številu so se pojavljali proti koncu vojne drugi ubežni ujetniki iz nemških taborišč. Poleg Britancev, tj. Angležev, Avstralcev, Novozelandcev, Južnoafričanov, so bili to Francozi, Holandci, Belgijci, Rusi, Poljaki, Čehi pa tudi nekaj Avstrijcev in Nemcev ter kak Italijan, ki ni sodeloval z nacisti. Mnogi, ki so na poti padli v sovražno zasedo, so se skupaj s partizani borili in tu izgubili svoja življenja. John Denvir-Frenk pa je postal komandant 2. bataljona Šercerjeve brigade.
Svoje spomine je napisal Anglež Roy S. Neill [8] že leta 1947 kot zaobljubo in zahvalo našim Pohorcem, ki so ga pripeljali do partizanov. Neill je sam pobegnil iz Avstrije in preplaval Dravo nekje nad Mariborom. Na Bistriškem Pohorju je našel zvezo s partizani, ki so zbrali pisano mednarodno skupino: 2 Avstralca, 1 Angleža, 12 Poljakov, 6 Rusov, 18 Francozov, 6 Avstrijcev, 20 Čehov, 4 Nemce, 2 Grka, 1 Italijana. Skupaj 72 ubežnikov. Čez Pohorje jih je pot vodila proti Litiji, da bi prišli do letališča na Dolenjskem. Pred Litijo jih je bilo že 81. Tu je prišlo do bitke z nemško zasedo in tedaj je padlo 12 oseb. 69 oseb je prešlo na Dolenjsko stran, kjer se jim je pridružilo novih 10 britanskih padalcev. 12. oktobra 1944 so odleteli z Dakoto v Italijo.
Ralph
Churches in Les Laws sta obiskala Slovenijo in se sestala s
svojimi slovenskimi tovariši, da bi v državnem merilu počastili spomin na
skupno akcijo. V pozdravnem govoru, 22. sept. 1985, ko so v spomin na to veliko
skupno dejanje postavili spomenik ob železniški progi Maribor -
Dravograd, približno
»…. Peščica ljudi je nase prevzela ogromno odgovornost. Zastavila je svoja življenja, ko je osvobodila, vodila in varovala skupino izčrpanih ujetnikov, ki niso imeli ustrezne telesne kondicije in potrebne discipline. Neskončno hvaležen sem slovenskim partizanom za vse, kar so storili zame in za nas vse. Srečen sem, ker sem po tolikih letih spet med vami in da ponovno vidim ljudi, ki sem jih spoznal med vojno ob tisti veliki akciji pobega in pohoda v svobodo. Ponosen sem, da vas poznam, da poznam pripadnike slovenskega naroda, majhnega po številu, a velikega po dejanjih. Ne poznam nobenega drugega naroda in nobene druge kulture, ki bi tako spoštovala svoje junake, padle za svobodo, in ki bi tako skrbno čuvala pomnike v spomin na herojska dejanja. … Čuvajte tovarištvo in prijateljstvo kot najvišjo vrednoto. Žal je tako na tem svetu, da tovarištvo, prijateljstvo in ljubezniv odnos med ljudmi postajajo redkost. Poklonili ste mi prijateljstvo in to je zame zaklad, ki ga bom hranil vse življenje. Hvala vam!«
Churches je bil v Sloveniji štiri krat. Ob 55. obletnici konca druge svetovne vojne pa je izšel prevod Churchesove knjige »Vranov let v svobodo«.
Ob 55. obletnici prihoda prve zavezniške misije v Glavni štab partizanske vojske l. 1998 se je mednarodnega srečanja veteranov druge svetovne vojne v Prilozju pri Metliki udeležil tudi ameriški polkovnik Franklin Lindsay, ki je bil vodja zavezniške misije na Štajerskem[10].
Med drugim je dejal [11]:
»Mi, ki smo prihajali k vam iz Avstralije, Kanade, Nove Zelandije, Južne Afrike in Združenih držav Amerike, smo ponosni, da smo se skupaj z vami borili v drugi svetovni vojni … Čestitamo vam, da ste sami obnovili porušeno domovino in da ste si z lastnimi silami zgradili uspešno demokracijo ter donosno gospodarstvo … Hvaležni smo vam tudi, da prek prireditev, kakršna je današnja, ohranjate tiste vezi, ki smo jih skovali skupaj pred mnogimi leti.«
Na tem srečanju so poudarili, da so partizanske enote rešile 304 ameriške letalce in 590 zavezniških vojnih ujetnikov. Zavezniki pa so iz partizanskih letališč v Beli krajini prepeljali v svoje bolnišnice v Italiji 2070 ranjencev ter več kot 2000 mater, otrok in starejših.
Franklin Lindsay je opisal svoje delo med partizani v knjigi »Beacons in the Night«[12]. Bil je med nami na Pohorju sedem mesecev. Zapisal je[13]:
»V sedmih mesecih, kolikor sem bil na Štajerskem, so rešili več kot 300 ubežnikov iz ujetniških taborišč in letalcev iz sestreljenih letal ter jih evakuirali prek kurirskih zvez . … Kurirske zveze so vzdrževali mladi kmečki fantje in včasih dekleta tudi pod 14 let starosti, zrasli na kmetijah v bolj osamljenih goratih predelih. Posamezni sektorji teh linij so bili drug od drugega oddaljeni približno štiri ure hoda. Vsak sektor so vzdrževali kurirji, ki so bili tam doma in so poznali vsako ped zemlje, tako podnevi kot ponoči. … Stične točke ali kurirske postaje so poznali le kurirji sami in njihovi komandirji …. Po nekaj dneh so jih zamenjali in tako preprečili, da bi ljudje, ki so bili vodeni po kurirski poti, lahko razkrili njihovo lokacijo … .
… Bolj ko sem spoznaval delovanje kurirskih linij, bolj sem cenil pomembnost podpore, ki so jo hribovci nudili partizanskemu gibanju. Njihovi sinovi in hčere so bili kurirji, v njihovih skednjih so našli zatočišče in prenočišče ljudje, ki so potovali po kurirskih linijah; hranili so nas in greli v svojih skromnih domovih. Izpostavljeni so bili strašnemu tveganju, da bi jih odkrila policija. Res so mnoge postrelili ali odvedli v taborišča v Nemčijo. Njihove domove so požgali kot povračilo, ker so dajali zatočišče partizanom, ali preprosto zato, ker jih niso javili policiji. Pogosto so tvegali več kot partizani, saj so neoboroženi ostajali na svojih kmetijah pri živini, medtem ko smo mi bili svobodni in smo se lahko skrili v gozdu…«
Ali ni v vsem opisanem dovolj opomina in je vredno pobude, da se pot, ki sta jo prehodila R. Churches in L. Laws s svojimi tovariši trajno zabeleži v naš spomin ter predstavlja simbolno vse poti v svobodo, ki so jih z našo pomočjo našli zavezniki na Slovenskem ?
Obeležimo to obhodnico z imenom
»MEDNARODNA SPOMINSKA POT ZAVEZNIŠTVA – VRANOV LET« in oznako E - VRAN.
»Moč, ki je v najtežjih trenutkih navdihovala naše prednike, da so vztrajali v plemeniti človečnosti, srčnosti, medsebojnem sprejemanju in pogumu, ki mu ni primerjave, pa se naj še naprej krepi z
»MEDNARODNIM DNEM PRIJATELJSTVA V ZAVEZNIŠTVU«, in sicer na GEOSS-u,
kjer je naš in njihov simbolni dom«
S tem prispevkom vzpodbujam k sodelovanju za nadaljnji razvoj projekta občine, skozi katere poteka spominska pot pobega britanskih vojnih ujetnikov ter organizacije in posameznike, ki lahko prispevajo k registraciji poti.
INTERNATIONAL MEMORIAL PATH OF
»A Crows´ Flight«
European circular path E-Crow
THE INTERNATIONAL DAY OF
FRIENDSHIP IN
Author: Eduard Vedernjak
Translation from Slovene: Špela Gašparič
In the history of the Second World War nothing can compare to the organisation and activity of the Slovene National Liberation Resistance
We know the story of Ralph Churches
already [14]
and we add an extract from literature of different authors. The story is about
the rescue of several brought-down pilots, who aimed their Nazi-stroked planes
towards
In his book »Stotinka sreče« Edi Šelhaus [15] wrote
stories of the rescuers from
Matija Žgajnar published the books »Slovenski partizani in zavezniki« [16] in 2002 and »Zlomljena krila« in 2005. His contribution to this topic was also published in the publication »Slovenski zbornik 2007«. Žgajnar mentions that in a year and a half of aircraft fights in the years 1944/1945 207 allied aircrafts crashed on Slovene territories. Partisans and other patriots rescued 667 allied pilots, 771 pilots were captured by the Germans and more than 300 died. The Germans shot many of them already in the air, some were questioned and executed, and others were sent to camps. This was going on till the very last days of the war. [17]
After the capitulation of
Smaller groups of British soldiers continued
escaping Italian camps and joining the Slovene partisans until the end of the
war. We will never know how many groups exactly came. Towards the end of the
war more and more fugitives from German camps started arriving. In addition to
the British (that is fugitives from
The Englishman Roy S. Neill [19] wrote his
memoirs already in 1947and dedicated them to the people, who lived on the hills
of Pohorje and helped him reach the partisans. Neill had fled from
22nd of September 1985, when a monument to this
cooperation was revealed on the train tracks connecting
» ... A handful of people took a big responsibility upon themselves. They risked their lives, rescuing, guiding and protecting a group of exhausted fugitives, who did not have the necessary stamina or discipline for such a journey. I am eternally grateful to the Slovene partisans for everything that they did for me and for all of us. I am glad to be here again, after all these years and to visit the people, who I have met during the war in that big escape mission, in that walk towards freedom. I am proud to know you, I am proud to know citizens of the Slovene nation, a nation small in number, but great at its deeds. I do not know another nation or another culture, which honours its heroes, who have fallen for freedom, so greatly or which protects the monuments to heroic deeds so well. ... Preserve comradeship and friendship as the highest values. Sadly, in this world comradeship, friendship and a caring relationship between people are becoming rare. You gave me the gift of friendship and I will protect this valuable treasure until I die. Thank you!"
Churches visited
In 1998, on the 55th anniversary of the arrival
of the first alliance mission to the main headquarters of the partisan army,
the American colonel Franklin Lindsay [21] , the leader
of the alliance mission in Štajerska, attended the international meeting of
World War II Veterans, which took place in Prilozje next to Metlika. Among
other things he said: »We, who came from
The emphasis of this meeting was that the
partisan units rescued 304 American pilots and 590 alliance war prisoners. The
» In the seven months that I've spent in Štajersko they saved more than 300 fugitives from camps and pilots from shot-down planes, and evacuated them over courier paths. The couriers were usually young farmer's boys, sometimes girls, around the age of 14, sometimes even younger, who grew up in farms in desolate mountain areas. Some sections on these paths were up to four hours walking time apart from each other. Each section was taken care of by a local courier, who knew every inch of the land at daytime as well as at night. ... The connecting points or the courier posts were known only to the couriers and their commanders. ... Every few days they changed them, so that the people, they led over these courier paths, could not reveal their location later on. ...
... The more I got to know the activity of the
courier paths, the more I cherished the support that the people from the
mountains gave to the partisan movement. Their sons and daughters were
couriers, their barns were used as shelter and lodging for the partisans
travelling on courier paths; they fed us and warmed us up in their humble
houses. They took a big risk in doing so; they were in grave danger if the
police found out. And indeed, many of them were shot or taken to camps in
Is all this not a big enough reminder? Is it not worth the initiative, that the path, on which R. Churches and L. Laws have walked with their comrades, should take a permanent place in our memories and should symbolically represent all paths to freedom that the allied soldiers have found with our help?
Let us remember the path with the name
“INTERNATIONAL MEMORIAL PATH OF
“Let force, that inspired our ancestors to persist in noble humanity, bravery, mutual tolerance and incomparable courage, get stronger with the
INTERNATIONAL DAY OF FRIENDSHIP IN
B
S L E D I i n S T I K I
T R A C E S and C O N T A C T S
Vranov let v svobodo« s svojim »Mednarodnim spominskim dnem prijateljstva« ter »Mednarodno spominsko potjo zavezništva E – Vran« naj simbolno spominja na beg tisočih, ki so bežali v svobodo in se zanjo borili. Churchesova skupina, ki so jo osvobodili slovenski partizani naj simbolizira tudi osvoboditev več podobnih enot z mešano narodnostno sestavo in nekaj stotin zavezniških pilotov, ki so se zrušili s svojimi trdnjavami in drugimi bojnimi letali nad slovenskim ozemljem, vračajoč se iz bombardiranja Nemčije. Reševali so jih naši partizani, aktivisti in kmetje in po vsej Sloveniji in so pri tem žrtvovali lastna življenja in imetje. Razen tega se bomo spominjali okrog deset tisoč ljudi različnih skupin, ki so se v obeh smereh pod zaščito partizanov kamniško-posavskega odreda prebijali skozi »partizanski koridor« na Savi. Tu so bila vrata v svobodo ali pa v boj.
»A Crows´ Flight to
16. SEPTEMBER 2007
ISKANJE SPOMENIKA IN ZAČETNEGA DELA POTI POBEGA
SURCHING FOR THE MONUMENT
AND THE STARTING POINT OF THE ESCAPE ROUTE
23. SEPTEMBER 2007
FRANC ČREŠNAR IZ LOVRENCA NA POHORJU
1 Spomenik stoji ca
1 The memorial stone
is standing about
2 Spominska plošča z datumom odkritja 22. September 1985
2 The memorial tablet unveiled on 22 September 1985
3 Markacijska tabla za pot čez“Rdeči breg”stoji tik za pregrado HC. Levo vidimo začetek poti,, ki jo bomo uporabili za našo mednarodno spominsko pot zavezništva
“E -Vran”.
3 The signboard for trail over the mountain “Rdeči breg” (Red hill). On the left we can see the beginning of the Memorial Trail “E – Crow”
4
Franc Črešnar,
23. sept. 2007, v Lovrencu na Pohorju. Veteran partizan, ki je bil borec ob napadu in osvoboditvi Britancev na Ožbaltu, 31. avg. 1944. Franc je umrl septembra 2008 star
82 let
4 Veteran Partisan Franc Črešnar ( photo on 23
September 2007) at
14. OKTOBER 2007
Je datum našega pohoda po poti od Lovrenca na Pohorju do ŽP Ožbalt preko Rdečega brega. To je pot napada partizanske enote, ki je osvobodila britanske vojne ujetnike 31. avgusta 1944. Po 63 letih jo je za nas odkrival Franc Črešnar.
Tega dne smo pred pohodom podpisali na Črešnarjevi domačiji pobudo za »Mednarodno spominsko pot zavezništva« naslednji udeleženci:
Črešnar Franc z ženo Angelo, Kamnik Emil, Vomer Franc z ženo Ivanko in hčerko Tinco, Jaunik Valerija ter Vedernjak Vilma in Eduard, ki je pobudnik spominske poti.
Hike from the
This root of attack was taken by a partisan unit on 31 August 1944 to liberate a group of British war prisoners.. Franc Črešnar has rediscovered it for us after 63 years. This was the day we signed the document of The International Memorial Trail »A Crows´ Flight«.The above listed persons signed this document on the
initiative of Eduard Vedernjak.
5 S
Francem Črešnarjem se odpravljamo na pot od Lovrenca na Pohorju do
spomenika na Ožbaltu preko Rdečega brega. To je pot partizanske enote, ki je
31. avg. 1944 rano zjutraj krenila proti Ožbaltu. Ko so okrog 8h pripeljali
britanske ujetnike na delovišče, so jih partizani iz zasede v jurišu
osvobodili. in krenili takoj v Rdeči breg ter se najverjetneje vzpenjali po
Kapusovi grabi v varstvo gozda.
5 We were setting out on ours journey from
6 Naša skupina je podpisala listino, s katero pozivamo širšo javnost k sodelovanju za uveljavitev Mednarodne spominske poti zavezništva “Vranov let” E-Vran, ki naj bo trajen spomin na čas, ko so evropski narodi prvič začutili svojo skupno prihodnost brez nacifašizma.
6 Our group signed a document to encourage the public to cooperate with us by activities to register the memorial trail E-Crow. It would be a permanent memory of a time as the European nations at first felt their common future without Nazism and fascism.
7 in 8 Vzpon po Rdečem bregu proti Kapusovi kmetij
7 and 8 Rise across Rdeči breg
9 in 10 Spust po Kapusovem grabnu proti HC Ožbalt
9 and 10 Descent to HP Ožbalt.
11 and 12 We arrived to the railway. Franc Črešnar aged 81 was delighted.
13 Pri spomeniku smo končali prvi simbolični pohod.
13 We finished our symbolic march at the memorial stone.
14 Partizanski veteran Franc Črešnar in Eduard Vedernjak ob delu proge, kjer se je zgodila osvoboditev britanskih vojnih ujetnikov
14 Veteran – partisan Franc Črešnar with Eduard Vedernjak at the territory where the liberation of the British prisoners of war happened .
27. APRIL 2008
Srečanje na GEOSS-u
Pobudo za mednarodno spominsko pot zavezništva prenesem članom Geoss-a, ki jih predstavlja prof. Anka Kolenc.
Nekdanji borec kamniško – zasavskega partizanskega odreda pod poveljstvom IV. Operativne cone, Vili Kos, je bil izvidnik na območju partizanskega koridorja na reki Savi , v okolici Litije. Opisal nam je takratno vojno stanje na področju med Litijo in Gornjim Gradom ter nas pospremil k spomeniku v Zg. Hotiču.
Meeting at GEOSS
The initiative for the memorial tray has now been transferred to the members of GEOSS, which is represented by Prof. Anka Kolenc.
Mr. Vili Kos, veteran partisan, was present at this meeting. He was active in the area of the partisan corridor on the River Sava at time of the escape of the »mixed« British soldiers. He talked of history and his personal memories. We finished our meeting by visiting a monument in the village of Zgornji Hotič. This is a memorial to thousands of people who crossed the river in the war time under the protections of Slovenian Partisans.
15 and 16 Meeting at GEOSS in the village of Spodnja Slivna. The participants of the event consider themselves to be the initiative committee for organising and carrying out International Friendship Day at
GEOSS and the International Memorial Way.
17,
17, 18, 19 Closing this meeting we visited memorial feature at village of Zgornji Hotič a few kilometres to the south. On this territory the Slovene partisans ferried our British soldiers over the river Sava.
Slika 19
20 Zemljevid „partizanskega koridorja“ na reki Savi s prikazom poti preko Save in številnih sovražnih postojank.
20 The map of partisans’ corridor signed with many German positions and trail of the escape.
Spomenik na Ožbaltu so odkrili 22. septembra 1985
Ralph
Churches je Slovenijo obiskal štirikrat. Prvič leta 1972, nato 1977, tretjič
Priložene fotografije so spomin na slovesnost l. 1998. Vidimo Churchesa v družbi s Francem Črešnjarjem ter Črešnarja s Tonetom Kropuškom.
The monument in Ožbalt was unveiled on 22 September 1985.
Ralph Churches visited Slovenia four times. First in 1972, then 1977 and 1985, and finally 1998. The meeting place was the village of Spodnja Slivna, the geometric centre of Slovenia – GEOSS. This is where our saved British solders took a day´s rest on 10 September 1944 and set off at 10 that same night on a march to cross the River Sava a few kilometres to the south.
The enclosed photos recall the ceremony at the monument. We can see Ralph Churches with Franc Črešnar, and alternately Tone Kropušek with Franc Črešnar.
21 and 22 Ceremonial unveiling of the memorial stone on 22 September 1985
23 Franc Črešnar in Ralph Churches na desni.
23 Veteran partisan Franc Črešnar with Ralpf Churches on the right
24 Franc Črešnar in Tone Kropušek
24 Franc Črešnar with Tone Kropušek
OŽBALT, 30. AVGUST 2008
Obnovljena spominska svečanost na Ožbaltu, ki jo je organiziral Jože Gašparič, predsednik ZB Ruše.
The revived memorial ceremony at the monument in Ožbalt. The ceremony was organized by Jože Gašparič, Chairman of the Veterans Association of town of Ruše.
25 do 29 ZB Ruše obnovi spominsko slovesnost pri spomeniku na Ožbaltu, 30. avg. 2008. Organizator Jože Gašparič. Prireditev z govorom, recitacijami povezovalca in nastop Pevskega zbora Ruše.
25 to 29 War veterans from the association ZB Ruše with its chairman Jože Gašparič organised memorial ceremony again on 30 August 2008 at memorial stone in Ožbalt. This ceremony was accompanied by a short cultural event.
27 Povezovalec prireditve in recitator g. Klančnik
27 Reciter g. Klančnik
28 pevski zbor društva upokojencev iz Ruš
28 choir associations of pensioners from Ruše
29 Z leve: Tone Kropušek, Jože Berce – predsednik ZZB Maribor
29 From left: Tone Kropušek, Jože Berce – predsednik chairman ZZB Maribor
30 Skupina se poda na simbolični prvi pohod po poti pobega preko Rdečega brega proti Kapusovi domačiji.
30 Our small group took a symbolic march of a few kilometres from this start point across the hill Rdeči breg till a farm named by ancient owner Kapus.
19. OKTOBER 2008
Razglasitev mednarodnega dneva prijateljstva na GEOSS-u
ter
Mednarodne spominske poti zavezništva E – VRAN
19. OCTOBER 2008
Proclamation of the International Day of Friendship
at GEOSS
and
The International Memorial Trail of the Allies
E - CROW
31 Otvoritev prireditve na Geossu; Jana Sečkar zapoje Zdravico v slovenskem in angleškem jeziku.
31 Cultural program at GEOSS started Mrs. Jana Sečkar by singing Slovene anthem in Slovene and English language
32 Peter Svetik, izvajalec projekta Geoss opiše rojstvo Geossa in najavi projekt “ Vranov let”, kot najpomembnejši bodoči podprojekt Geossa.
32 Performer of the project GEOSS Mr. Peter Svetik described the birth of GEOSS and declared the project “A Crows Flight” as the most significant future subproject of GEOSS
33 Eduard Vedernjak, pobudnik in povezovalec projekta “Vranov let” pripoveduje zgodbo od ideje do projekta ter pojasni dosedanje stike v različnih krajih Slovenije in pot do Geossa.
33 The initiator and coordinator of the project “A Crows Flight” Eduard Vedernjak told of how the story became to the project. He also described many different contacts by searching the story.
34 Vili Kos, veteran partizan, nekdanji izvidnik na področju partizanskega koridorja predstavi stanje na tem območju leta 1944.
34 Veteran partisan Vili Kos, former scout on territory of « the partisans' corridor » scetched the war situation at the place in time of 1944
35 Anka Kolenc, organizatorka te prireditve; Vili Kos pomaga Ladu Poharju (91), veteranu, partizanskemu časnikarju. Lado Pohar je prevedel Churchesovo delo v slovenščino.
35 We see: Prof. Anka Kolenc, the organiser of this meeting at GEOSS; Vili Kos (82) helping to Lado Pohar (91), veteran, partisans journalist who translated the story “A Hundred Miles as the Crow Flies” from the author Churches into Slovene.
36 Angela Kos in Mitja Meršol
36 Mrs. Angela Kos and Mr. Mitja Meršol
37 Trije veterani:z desne Vili Kos, Tone Kropušek, Lado Pohar
37 The three veterans: Vili Kos, Tone Kropušek and Lado Pohar
38 Jana Sečkar zaključi spored v spremljavi očeta Zvonimirja Kolenca
38 Mrs. Jana Sečkar finished the performance with the song of Shirly Roden (beloved in Slovenia for many years) by accompanying guitar of her father Zvonimir Kolenc.
39 in 40 Seja
se konča s sklepom o imenovanju „Mednarodnega dneva prijateljstva“ na GEOSS-u
(za sedaj je to delovni naslov), ki naj bi ob 65-letnici prevoza Britancev čez
Savo postal stalna prireditev na Geossu. Sprejet je tudi sklep za nadaljevanje
dejavnosti za registracijo „Mednarodne spominske poti zavezništva“, kot
evropske obhodnice E –VRAN in s tem v zvezi organizacija izletov in pohodov po
poti pobega. Naš veteran Vili Kos predstavi zemljevid Slovenije s traso
obhodnice »Vranov let« ter razlaga zgodovino v času pobega Britancev.
39 and 40
At the end of the sitting here is a proclamation of “International
Friendship Day” at GEOSS (for now it is a working name of the Day) and
“International Memorial Trail” E – Crow”. At the 65th
anniversary, on September 2009 of crossing the river Sava by the British
solders, we will start the Memorial Day as a permanent event at
GEOSS. We will also start the activities to look forward to a guardianship
for “the European Memorial Trail E-Crow” . That is fundamental for
the registration of the trail, and the organisation of international marches
or tourist excursions. Veteran Vili Kos explained the time of escape on the map signed with our memory trail.
41 V
sredini Stanislav Zavodnik,sin pokojnega železniškega nadzornika Stanka
Zavodnika v Ožbaltu
41 At centre Mr. Stanko Zavodnik the son of the late Stanislav Zavodnik the railway official at Ožbalt in 1944 who was coordinator between partisans and British Less Laws, a close friend of Ralph Churches. After the successful event of liberation the family Zavodnik was to vanish. So, all of them escaped too, not to risk their life in any of Nazi death camp.
42 V
sredini vnuk Stanka Zavodnika,Uroš dr. Zavodnik in zakonca Vomer.
42 Accompanied with consorts Vomer at centre is the grandchild of the late Stanislav Zavodnik Dr. Uroš Zavodnik, possiblly a producer of a new educational film of the escape.
C
P R I L O G E
a. Sklepi društva GEOSS po prireditvi 19. oktobra 2008
b. Stik z britanskim veleposlaništvom v Ljubljani 2. dec 2008
c. Pogoji za postavitev informacijskega sistema za obhodnice
po sklepu Odbora za planinske obhodnice PZS
ZAPISNIK
O UVODNI PRIREDITVI IN SESTANKU ZA RAZGLASITEV MEDNARODNEGA DNEVA PRIJATELJSTVA NA GEOSS-U TER MEDNARODNE SPOMINSKE POTI
E – VRAN / CROW
19. oktobra 2008 ob 14. uri se je pričela na GEOSS-u prireditev, posvečena razglasitvi mednarodnega dneva prijateljstva na GEOSS-u z imenom »Vranov let v svobodo« in mednarodne spominske poti E -VRAN/CROW.
Prvi del dogodka je bil kulturno obarvan.
V izvedbi Jane Sečkar, članice Družinskega gledališča Kolenc, smo slišali slovensko himno v slovenskem in angleškem jeziku, med govori, ki so vsak iz svojega vidika osvetljevali dogodek, pa nam je Jana zapela še: Elegijo mojim rojakom, Odo GEOSS-u in slovensko angleško pesem Shirley Roden »Kako lepo«, ki jo je zapela ob spremljavi na kitari z Zvonetom Kolencem.
Peter Svetik, avtor projekta GEOSS, je spregovoril o GEOSS-u in njegovem pomenu od začetka do današnjih dni.
Eduard Vedernjak, ki je pobudnik projekta »Vranov let«, je predstavil vzroke za svojo pobudo in stike z osebami in organizacijami, ki jih je od avgusta 2007 vabil k izvedbi projekta pod imenom »Mednarodna spominska pot zavezništva Vranov let, evropska pot E - VRAN/CROW ( v angl.: International Memorial Way of the Allies »A Crow´s Flight« ).
Vili Kos, ki je bil med vojno borec, izvidnik kamniško – zasavskega odreda prav na območju med Gornjim Gradom in Litijo ter je doživel prehod Churchesove skupine preko Save pa je pripovedoval o partizanskem koridorju na območju Litije, koder so med vojno med gosto razporejenimi okupatorskimi nemškimi postojankami organizirali prehode čez Savo za okrog deset tisoč ljudi ( to so bili: begunci, pobegli mobiliziranci v nemško vojsko, prostovoljci NOB, borci NOB, rešeni zavezniški piloti, pobegli zavezniški vojni ujetniki, člani zavezniške vojne misije). Dodal je tudi list iz partizanskega dnevnika, ki ga je doživeto poustvarila Jana Sečkar.
Udeleženci prireditve so srečanje nadaljevali s svečano sejo, na kateri so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Udeleženci današnje prireditve menimo, da smo iniciativni odbor za organizacijo in izpeljavo Mednarodnega dneva prijateljstva na GEOSS-u in mednarodne spominske poti »Vranov let v svobodo«.
2. Vse aktivnosti v zvezi z Vranovim letom vsebinsko in organizacijsko sodijo v generalni projekt GEOSS in ga zato uvrščamo v skupino drugih, že uveljavljenih podprojektov; za njegovo funkcioniranje pa skrbi novo konstituirani organizacijski odbor, ki naj postane operativni odbor tega podprojekta.
3. Društvo GEOSS naj imenuje ožji organizacijski odbor za izvedbo in uresničitev navedenih idej. Poleg zainteresiranih članov UO Društva GEOSS, naj bodo člani tega odbora tudi člani, ki bi najlažje uresničili te naloge oz. pri njih sodelovali kot svetovalci (Vili Kos, Eduard Vedernjak, predstavniki ZB občin, preko katerih poteka pot, Borut Vukovič in PD s svojimi strokovnjaki).
4. Ožji organizacijski odbor naj izdela časovnico uresničevanja nalog, vendar naj bo prvi mednarodni dan prijateljstva na GEOSS-u ob 65-letnici prihoda britanskih vojnih ujetnikov na območje GEOSS-a , tj. zaradi prikladnosti najbližja nedelja v tednu okrog 10. sept. 2009.
5. Dan prijateljstva temelji na vrednotah NOB.
6. V zapisniku navedeno ime spominskega dne in obhodne mednarodne poti je delovno ime, o katerem se bomo še odločali.
Zapisnik uredila:
Vače, 28. oktober 2008 Anka Kolenc, l.r. in Eduard Vedernjak, l.r.
MINUTES
OF INTRODUCTORY EVENT AND GATHERING TO PROCLAIM INTERNATIONAL FRIENDSHIP DAY AT GEOSS AND INTERNATIONAL MEMORIAL WAY E – CROW
On 19 October 2008, event dedicated to the proclamation of International Friendship day called “A Crow´s Flight to Freedom” and the International Memorial Way E – Crow, took place at 2:00 p.m. at GEOSS (Geometric Centre of Slovenia).
The first part of the event was cultural.
The national anthem of Slovenia was performed in Slovene and English by Jana Sečkar, member of the Kolenc Family Theatre from Vače, and among speeches that shed light on the event regarding their points of view. Sečkar also sang Elegy for My Fellow Countrymen (Elegija mojim rojakom), which is an ode GEOSS, and the Slovene –English song “How beautiful” (Kako lepo) by Shirly Roden, accompanied by Zvone Kolenc on a guitar.
Peter Svetik, author of the GEOSS project, made a speech about GEOSS and its importance from its beginnings to the present day.
Eduard Vedernjak, initiator of the project “A Crow´s Flight”, presented the reasons for his initiative and described contacts with people and organisations who had been invited to participate in the International Memorial Way of the Allies “A Crow´s Flight”, the European Way E – Crow, from August 2007.
Vili Kos, veteran partisan of the Kamniško-Zasavski detachment in the region between Gornji Grad and Litija who was present in time in this place, spoke about the partisan corridor in the region of Litija, where the crossing of the river Sava had been organised among the densely arranged posts of the German armed forces for approximately ten thousand people (beside partisans and volunteers of the National Liberation Struggle: people mobilised by German armed forces defectors, refugees, allied prisoners of war who ran away, saved allied pilots, members of the allied war mission). He also showed a page from a partisan´s diary, which was artistically presented by Jana Sečkar.
The participants of the event continued the gathering with a solemn meeting where the following resolutions were adopted:
1. The participants of today´s event consider themselves to be the initiative committee for organising and carrying out International Friendship Day at GEOSS and the International Memorial Way “A Crow´s Flight to Freedom”.
2. All the activities in connection with A Crow´s Flight in terms of content and organisation are a part of the general Geoss project, which therefore classifies it in the group of other, already well-established sub-projects; its functioning is provided by the new constituted organisational committee that shall become the operations committee of the sub-project.
3. The GEOSS society shall appoint the restricted organisations committee for developing and implementing the above ideas. In addition to interested members of the administrative board of the GEOSS society, members of the committee will also be able to easily carry out these tasks or to participate as advisers (Vili Kos, Eduard Vedernjak, representatives of war veterans from the municipalities across which the way runs, Borut Vuković and mountaineering societies with their experts).
4. The restricted organisations committee shall prepare a schedule for carrying out tasks; however, the first International Friendship Day at GEOSS shall be on the 65th anniversary of the arrival of British prisoners of war in the region of GEOSS, i.e. on the Sunday closest to 10 September 2009.
5. Friendship Day is based on the values of the National Liberation Struggle.
6. The name of the Memorial Day and the international rout stated in the minutes is a working name upon which a decision will be made.
Minutes prepared by:
Vače, 28 Oktober 2008 Anka Kolenc and Eduard Vedernjak
(signed) (signed)
BRITANSKA AMBASADA, LJUBLJANA 2. DECEMBRA 2008 ob 11 uri
pri veleposlaniku Združenega Kraljestva Velike Britanije in Severne Irske
gospodu TIM SIMMONS-u
Napovedani obiskovalci: Eduard Vedernjak, Vili Kos in (negotovo) g. Mitja Meršol nastopijo kot člani organizacijskega odbora GEOSS.[22]
Z leve: Kos Vili,veteran partizan - kot obveščevalec je doživel pobeg britanske skupine, tako kot pobeg na tisoče drugih ljudi, ki so jih spremljali v območju »partizanskega koridorja« na Savi. (spomenik v Zg. Hotiču);
Britanski veleposlanik Tim Simmons in
pobudnik in povezovalec projekta »Vranov let« Eduard Vedernjak
Veleposlanik, g. Tim Simmons, naju je sprejel ob 11:10, potem ko se g. Mitja Meršol ni pojavil in naju je po slovensko pozdravil »Dober dan, o, saj vas pa že vse poznam, iz filma!«. V sprejemni sobi s klubsko mizico in nekaj stoli nama je najprej ponudil čaj ali kavo ter povzel besedo spet po slovensko, da sem lahko pričel s predstavitvijo projekta. Iz vljudnosti sem izrekel zahvalo za sprejem v angleščini: »Your Excellency, thank you very much for this meeting with you. It is now a chance to transfer our project to the British people«.
Nato je stekel pogovor po slovensko, živahno in neprekinjeno. Prvotno smo pričakovali 15 minutni stik, tajnica Nataša je rezervirala 40 minut, veleposlanik pa naju je zadržal 1 uro in 20 min.
Za srečanje sem pripravil zvezek s predstavitvijo izvorne literature in osnov za idejo o mednarodni spominski poti zavezništva ter dogodkih, ki so se vrstili od avgusta 2007 do prireditve na GEOSS-u 19. oktobra 2008, ko je bila tam ustanovna prireditev. Ta zvezek (kot brošuro), prevod Churchesovega dela »Vranov let v svobodo« s posvetilom veleposlaniku, kopijo originala »A Hundred Miles as the Crow Flies«, študijo prof. Pavla Dobrile o prvih stikih Britancev in slovenskih partizanov ter GEOSS-ove prospekte s knjižico sem izročil veleposlaniku po vrsti, kakor je tekel razgovor in tako mi je uspelo dovolj slikovito in dinamično predstaviti naš projekt. Omenim naj, da je bil g. Simmons na sestanek pripravljen.
Že pred prireditvijo na Geoss-u sem govoril s tajnico gospo Natašo Stojkanović in ji poslal osnovne informacije o projektu, da bi mogla predstaviti našo željo po sestanku z ambasadorjem. Stik ni bil mogoč zaradi priprav na obisk angleške kraljice pri nas. Zato smo ji kot informacijo poslali vabilo za prireditev, kasneje pa še sklepe o sprejemu Geoss-ovega podprojekta za »Mednarodni dan prijateljstva« in »Mednarodne spominske poti zavezništva« ter DVD posnetek celotne prireditve.
Na prireditev je prišel tudi g. Mitja Meršol, ki ima dobre stike s sedanjim veleposlanikom. Tudi on je poročal g. Simmonsu o dogodku. Tako sem se zlahka mogel dogovoriti za današnji sestanek.
Ob predstavitvi projekta sem veleposlaniku izrazil našo željo, da nas poveže z britanskimi organizacijami, kot so vojni veterani in skavti, tako da bi skupno organizirali pohode po spominski obhodnici E – Vran in srečanja pri spomenikih v Ožbaltu, na GEOSS-u, v Zg. Hotiču in Semiču.
Omenil sem film, ki ga je posnela BBC, ki pa ni dober in da želimo posneti nov dokumentarec, za katerega bi scenarij in režijo pripravil dr. Uroš Zavodnik, vnuk Stanka Zavodnika, ki je zgodovinsko povezan z osvoboditvijo Churchesovih Britancev. Potrebujemo pa koproducenta na britanski strani.
Iščemo tudi stik z muzejem v Londonu - Imperial War Museum, London - zaradi dokumentacije, ki jo hranijo v zvezi z britanskimi vojnimi ujetniki pri nas. Med drugim dnevnik John Eldridga, ki je bli ujetnik v Mariboru.
Sporočil sem tudi, da je predstavnik slovenske vojske izrazil pripravljenost za sodelovanje na pohodih po poti od spomenika v Ožbaltu do Semiča.
Med razlago se je vključeval s svojimi pripovedmi edini preživeli borec Vili Kos ( na britanski strani je živ še avtor Vranovega leta Ralph Churches iz Avstralije ), ki je bil udeležen pri akciji reševanja naših Britancev in je tako verodostojno dopolnjeval zgodbo in cilje projekta.
Vtis o srečanju in stiki, ki jih je nakazal veleposlanik g. Tim Simmons:
Veleposlanik je bil prijetno presenečen nad pobudo in je ob koncu izrekel svoje čestitke. Iskreno se zanima za projekt, kar se je videlo, ko je med pogovorom z občutkom preletaval omenjeno gradivo, nazadnje pa potrjuje to še njegova hudomušna izjava: »Kar veliko dela ste mi naložili«. Še posebej preseneča, da si je ob popolni zasedenosti urnika pred svojim zaključkom mandata vzel celo uro in dvajset minut časa za razgovor z nama.
Veleposlanik g. Tim Simmons je zaključil takole:
- projekt bo predstavil novemu ambasadorju;
- seznanil bo svojega očeta, veterana oficirja, ki je član Britanske legije; legija posebej neguje spomin na zavezništvo;
- obvestil bo vojnega atašeja na Dunaju, ki je pooblaščen tudi za Slovenijo
- omenil je tudi osebi, ki sledita in raziskujeta zgodovino zavezništva:
to je g. John Earle, ki živi v Trstu in primorski novinar v Trstu g. Ivo Jelnikar.
V to navezo sodi najbrž tudi g. Mitja Meršol. Naj omenim še izredno spoštovanje z najlepšimi spomini g. Simmonsa osebno do M. Meršola ter spoštovanje širše javnosti do njegovega dela v Londonu in sploh v Angliji.
Zabeležil:
Eduard Vedernjak, Gradiška, 4. december 2008
Pogoji za
postavitev informacijskega sistema za obhodnice, trajne akcije in jubilejne akcije
Zaradi ogromnega števila podatkov, ki se tudi precej hitro spreminjajo, je Odbor za planinske obhodnice in akcije sklenil, da bo postavil skelet posebnega informacijskega sistema za obhodnice, trajne in jubilejne akcije.
Informacijski sistem za obhodnice, trajne in jubilejne akcije bi vseboval naslednje podatke o obhodnicah in akcijah:
2. podatke o ustanovitelju,
3. podatke o upravitelju,
4. kontaktna oseba (oseba, ki dobro pozna stanje na obhodnici in vse v zvezi z njo),
Tak informacijski sistem bi pomagal planincem pri izbiri poti, jim olajšal priprave za pot in zmanjšal morebitne nevšečnosti in presenečenja na obhodu. Nadalje bi morebiti vnesel neko tekmovalnost med obhodnicami, kar bi gotovo pozitivno vplivalo na izboljšanje stanja obhodnice.
Na omrežju bi se postavila tudi klepetalnica (forum), v katerem bi obhodniki izražali pohvale, graje, mnenja, pripombe, vtise, kritike, postavljali vprašanja itd.
V imenu Odbora za planinske obhodnice in akcije Vam pošiljam naše podatke o Vaši obhodnici oziroma akciji. Prosim Vas, da gradivo skrbno preučite in ga popravite ter dopolnite. Želimo, da gradivo zajema tudi podatke o stanju na poti pred preureditvami. Prosim Vas, da določite kontaktno osebo ali osebe, ki so dobri poznavalci Vaše obhodnice oziroma akcije. Nanjo ali nanje bi se obračal naš odbor oziroma tudi drugi obhodniki, ki bi želeli dobiti podrobnejše informacije o poti.
Prosim Vas, da nam navedete zemljevid, v katerem je zarisana Vaša obhodnica. Nadalje Vas prosim, da priložite obstoječi seznam kontrolnih točk in mesto hranjenja žigov. Če ne obstoja opis poti v dnevniku oz. če niste izdali vodnika po poti, prosim, da napišete krajši opis poti. V kolikor razpolagate s podatki o številu obhodnikov, ki so prehodili pot vsako leto od ustanovitve do danes, nam jih prosim posredujte. Če imate priznanja višje stopnje, nas zanima tudi, kakšna priznanja so prejeli in kolikim ste jih podelili. Pomembnejše informacije oziroma zanimivosti, ki niso zajete v omenjenih točkah, lahko zapišete pod točko »opomba«.
Za Vaš trud se Vam iskreno zahvaljujem. Upam, da bo Vaš in naš trud poplačan z večjim obiskom po Vaši prelepi poti oziroma izredno zanimivi akciji.
S planinskim pozdravom
Tone Tomše
Pripis prejemnika pošte ( E.V.)
Dne 2. januarja
Spoštovani!
Kot sem obljubil, vam pošiljam kriterije za dokončno registracijo vaše poti, ki smo jo opredelili kot obhodnico. Te kriterije smo poslali v avgustu 2007 vsem tistim, katerih poti vodimo v našem seznamu. Zavedam se, da vaša novo nastajujoča pot ne bo mogla takoj izpolniti vseh kriterijev. Najprej morate vsekakor določiti upravljalca vaše poti. Ostalo je zapisano v dopisu, ki vam ga pošiljam. Seznam s strani komisije vodi Niko Guid.
Lep planinski pozdrav!
Tone Tomše
[1] »A Hundred Miles as the Crow Flies«, by Ralpf F. Churches, Adelaide, Australia, July 1995
[2] Oznaka pomeni: Mannschaftsstammlager C des Wehrkreises XVIII
[3] Edi Šelhaus, »Stotinka sreče«, Založba Borec, Ljubljana 1980
[4] Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodovem spominu, SLOVENSKI ZBORNIK 2007, Ljubljana, GO ZZB NOB Slovenije 2007. Matija Žganjar, »Reševanje zavezniških letalcev in vojnih ujetnikov«, str. 241 - 252
Glej tudi intervju z M. Žganjarjem v reviji »SVOBODNA MISEL« 13. maj 2005, št. 9, str. 40, 41.
[5] V Pentagonu je bila 10. marca 1995 ob 50. obletnici konca druge sv. vojne odprta manjša razstava o rešenih zavezniških pilotih v Sloveniji. 12. avg. 1995 pa so isto razstavo postavili v Rantoulu – Octave Chanute Aerospace Museum Rantoul, ki je postal kasneje stalna.
[6] Slovenski zbornik 2007, str. 242: Anton Cuffolo, »Moj dnevnik z važnimi dogodki od leta 1936 do leta 1946«, Udine, 1970, str. 95 ss.
[7] Slovenski zbornik 2007, str. 243. Franc Miklavčič, »Prvo srečanje z zavezniki«, Svobodna misel, 8. maj 1998
[8] Roy S. Neill, Once only, London, 1947 v prevodu Katje Špur, Izpolnjena obljuba, zavod »Borec«,1960
[9] Vranov let v Svobodo, dodatek : Churchesovi obiski v Sloveniji, citat na str. 160
[10] R.Churches je bil takrat četrtič in zadnjič v Sloveniji
[11] Vranov let v svobodo, citat na str. 161
[12] Franklin Lindsay, Beacons in the Night, With the OSS and Tito´s Partisans in Wartime Yougoslavia, Stanford University Press, Stanford, California 1993
Franklin Lindsay,Ognji v noči, Z OSS in Titovimi partizani v medvojni Jugoslaviji, prevod Lado Pohar, Partizanski knjižni klub, knjiga. št. 32, tiskarna Dan, Ljubljana, 1998
[13] Citat glej: Vranov let v Svobodo, Kurirske zveze, str. 154 - 156
[14] »A Hundred Miles as the Crow Flies«,
by
[15] Edi Šelhaus, »Stotinka sreče«, Založba Borec, Ljubljana 1980
[16] Matija Žganjar,”Slovenski partizani in zavezniki”, Društvo prijateljev Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Ljubljana 2002
[17]Exposition in PENTAGON 10 march 1995 : 50 anniversary of the end of second WW
[18] Anton Cuffolo, »Moj dnevnik z važnimi dogodki od leta 1936 do leta 1946«, Udine, 1970
[19] Roy S. Neill, Once only,
[20] Ralph F. Churches, translated in Slovene by Lado Pohar “Vranov let v Svobodo”, Grafex, Ljubljana 2000 quot. page 160
[21] Franklin Lindsay, Beacons in the
Night, With the
[22] Op.: Ožji odbor GEOSS-a bo kot organizator »Mednarodnega dneva prijateljstva« na GEOSS-u moral iskati ponovno priložnost za sestanek z novim ambasadorjem, ki zamenja sedanjega januarja 2009.