SPLETNE STRANI:

Družinsko gledališče Kolenc

 Vače

Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali

Objavljeno v Občanu – NOVICE IZ OBČINE LITIJA – februar  2009, številka 2, leto 11

Najprej odgovor na vprašanje iz prejšnje št. Občana. Vprašanje je bilo, zakaj se Butalci v morju lanu kopajo samo dopoldan. Zato, ker so cvetovi lanu odprti samo dopoldan, popoldne je oseka. Vsem 54 nagrajencem čestitam za pravilni odgovor in vas vabim, da me kdaj obiščete. Imate brezplačno gledališko vodenje in literaturo, ki sem jo obljubil. Pokličite in dogovorili se bomo za datum in s seboj lahko pripeljete tudi svoje prijatelje. Ob tej priložnosti čestitam Butalcem za ~ stoto obletnico njihove prve omembe, za 60-letnico izida knjige z naslovom BUTALCI in še veliko pustnih užitkov.

Lipa

Skoraj vsak narod ima tudi svoje nacionalno drevo: Francozi – brest, Nemci – hrast, - Slovenci – lipo, …. Francozi jokajo, ker se njihovi drevoredi na bulvarjih suše zaradi neke glivične bolezni. Hrast je mogočno drevo. Če ga posekamo, pa iz štora naslednje leto požene vse polno drobnih vejic, ki se kmalu posuše. Hrastov štor bo pa še dolgo dal vedeti (~100 let), da je nekoč tam raslo mogočno drevo.

Če posekamo lipo, zraste iz štora še več lepih drevesc. Lipa je tudi znotraj lahko čisto gnila in votla a bo še vedno lepo uspevala in nudila zavetišče številnim živalim. Se vam ne zdi, da nam Slovencem lipa kar ustreza. Bolj ko se nas seka, bolj ko smo gnili, bolje uspevamo. Če kdo udari z mečem po nas, ga več ne izpuli. To je vedel tudi Krpan.

Na GEOSSu se lipa ni hotela prijeti. Ko pa smo posadili lipovec sl.1 (ki je tudi nacionalno drevo), je na sosednji parceli začela lepo uspevati tudi lipa. Lipa in lipovec nista samec in samica, pač pa sta to dve različni vrsti dreves, ki pa sta si zelo podobni.

V potnem listu je tudi narisan cvet in list lipe (sl.2). Lipa ima liste v obliki srčkov (sl.2). Eden od simbolov slovenstva je tudi srce (sl. 3). GEOSSu tudi pravimo srce Slovenije (Knjiga z naslovom: V srcu Slovenije, kronologija petine stoletja uresničevanja projekta GEOSS,  Peter Svetik, 2001). Zaščitni znak osrednjega dela Slovenije je srce (sl.4). Ta naj bi ponazarjal staro kljuko za trkanje na vrata. Znaka ni možno prosto uporabljati, ker ga je avtorsko zaščitil Center za razvoj Litija. Kipec takega srca lahko kupimo v Merkurju v Ljubljani za 25 € (sl.6). V bližini fosilne obale pa lahko najdemo v skalah fosile – megalodontide (sl.5). To so bile velike srčaste školjke. Prava slovenska firma TUŠ prodaja prestice podobnih oblik (sl.7). Tudi logo GEOSSa vsebuje

lipo, srce in situlo (sl.8).

Vačani pa imamo svoj grb, ki je narisan tudi v Valvazorjevi knjigi grbov (sl.9). Bili smo prepričani, ker smo skoraj v samem središču Slovenije, da je to drevo lipa. (Imamo tudi KUD Lipa.) Bil sem močno prizadet, ko sem iz starih knjig izvedel resnico in še zdaj mi ni vseeno: to drevo je hrast!

Ko pa smo potovali po severni Avstriji, sem opazil, da so pri cerkvah posajene lipe. Ob kakšni slovesnosti jih je navadno posadil sam Franc Jožef. Sem rekel – še ta udarec.

Norček Zvonček

Nagradno vprašanje: Potni list je oblikoval lanski Prešernov nagrajenec Miljenko Licul. Lahko bi vprašal kakšnega biologa, zeliščarja ali kmeta, kakšen je lipov cvet! Kaj je naredil narobe (sl. 2)?