SPLETNE STRANI:

 Držinsko gledališče Kolenc

 Vače

 Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali

 

 

Vače

V torek, 13. februarja 2007, je minilo sto let od rojstva nekdanjega župnika na Va­čah Valentina Benedika. V počastitev njegovega spomi­na in zahvalo je bila v cerkvi sv. Andreja na Vačah v petek, 16. februarja, maša, ki jo je daroval vaški župnik Janez Zaletel.

Benedik se je rodil 13. feb­ruarja 1907 na Šmarjetni gori pri Kranju. Imel je še dva bra­ta, starejšega Franca in mlaj­šega Janka, ter sestro Rozo, ki mu je gospodinjila vse do smrti. Otroštvo je preživel v veliki skromnosti. Pri osmih letih mu je umrl oče, tako da je morala mama sama pre­življati veliko družino. Kljub težkim socialnim razmeram in pomanjkanju so si s pri­dnim delom zgradili hišo.

Med letoma 1913 in 1917 je obiskoval štirirazredno Deško ljudsko šolo v Kranju. Po končani osnovni šoli se je leta 1917 vpisal na gimnazijo cesarja Franca Jožefa v Kra­nju. Leta 1925 je bil sprejet na Teološko fakulteto v Lju­bljani in jo uspešno končal s posvetitvijo v duhovnika. Novo mašo je obhajal 13. ju­lija 1930 v Kranju.

Z dekretom škofa Jegliča je 25. julija 1930 postal ka­plan v Radovljici, pozneje pa je kot kaplan služboval še na Bledu in v Zagorju ob Savi. Med opravljanjem kaplanske službe se je rad posvečal mla­dim, in sicer tako, da je režiral mladinske igre. Pomagal je tudi pri gradnji kulturnega doma. Med drugo vojno je bil kot slovenski duhovnik iz­gnan na Hrvaško. Tam je po­magal številnim sirotam iz Bosne. Mnogim je priskrbel nove starše med svojimi farani na Hrvaškem. Po vojni je dve siroti, bratca in sestri­co, Ivanko in Dragomirja Bjelajac, vzel kar s sabo v Slo­venijo in skrbel zanju. V Slo­veniji sta si ustvarila družini in sta hvaležna svojemu reši­telju. Ves čas je skrbel tudi za svojo nečakinjo Nuško.

27. septembra 1945 je bil imenovan za vikarja name­stnika župnije Kolovrat, obe­nem pa je upravljal tudi Loke pri Zagorju. Anton Porenta, tedanji župnik na Vačah, je februarja 1956 v pismu ško­fa Vovka prosil, da bi Valen­tin Benedik nastopil službo na Vačah. Škof Vovk je proš­nji ugodil in ga imenoval za soupravitelja na Vačah. Služ­bovanje je nastopil 1. maja 1957. Po desetih letih služ­bovanja na Vačah ga je nad­škof Jožef Pogačnik imenoval za župnika na Vačah.

Valentin Benedik se je po­svetil tudi kulturnemu raz­voju Vač in ohranjanju zgo­dovine. Kot dober gospodar je skrbel za cerkev vse od leta 1957 do 1981. Že prvo leto je dobila električno napeljavo. Leta 1959 je začel graditi no­vo župnišče. Pozneje je poskr­bel za zunanjo in notranjo obnovo cerkve, namestitev novih orgel, izgradnjo veroučne učilnice, postavitev no­vega oltarja in novega mar­mornatega tlaka v prezbiteriju, prekritje zvonika z ba­kreno pločevino, električno zvonjenje in nove žlebove na cerkvi. Vsa omenjena dela je vodil z veliko natančnostjo in zavzetostjo, vse v ljubezni do kraja in župljanov. Pri tem so mu pomagali ključarji, cer­kovniki in drugi sodelavci ter seveda vedno pridni in da­režljivi župljani, ki so nema­lokrat darovali denar in dru­ge dobrine.

Leta 1972 je napisal knji­go Vače, v kateri je predstavil zgodovino kraja in župnije. Zbral je tudi podatke o Vačanih in jih objavil v knjigi Hiše na Vačah in njihovi prebival­ci. Izredno rad je potoval, saj so ga zanimala velika evrop­ska in svetovna mesta, ljudje, njihovi običaji in kultura. Vo­dil je zasebno evidenco, v ka­tero si je zapisoval cerkve in katedrale, v katerih je maševal. Ni jih bilo malo!

6. julija 1980 je praznoval zlato mašo, 28. marca 1984 je nadškofa Alojzija Šuštarja zaprosil za upokojitev. Umrl je 10. oktobra 1989, pokopan pa je na Vačah. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu. Krajani Vač smo mu hvaležni.

Jože Peterka