18. Povezovanje v spletni sestav

Spletni sestavi

Spletne strani oziroma sestavi na svetovnem spletu imajo zelo različne oblike glede svoje zgradbe. Posamezne spletne strani v spletnem sestavu so lahko med sabo povezane na različne načine.
  • Vse v enem. To je oblika, ki izvira iz časov začetka izdelovanja spletnih strani. Uporablja se še v strokovnih člankih, navodilih, priročnikih ... Vsa vsebina je podana na eni strani. Uvodni del vsebuje poleg naslova tudi kazalo poglavij in podpoglavij. Vsebino si ogledamo s pregledovanjem strani (premikanje desnega drsnika; miškinim koleščkom; tipke PageDn, PageUp, Dol, Gor). Vsebino posameznih naslovov si lahko ogledamo s kliki na povezavah v kazalu. Običajno je na koncu poglavij povezava vezana na besedilo ali ikono, s katero se lahko vrnemo na začetek sestava. Vsebina je na takšni strani podana v nekem smiselnem zaporedju. To pomeni, da lahko vsebino nekega poglavja razumemo, le če poznamo vsebino prejšnjih poglavij. Vse skupaj izgleda kot nekakšna knjiga. Na teh straneh ni slik. Povezave v vsebini so običajno le neke referenčne strani (strani s podrobnim opisom neke vsebine, na katero se na straneh avtor sklicuje).
  • Verižni sestav. To je druga oblika gornjega načina prikazovanja vsebine. Celotna vsebina je podana v več spletnih straneh: prva stran običajno z naslovom in kazalom, naslednje pa z vsebino posameznih poglavij. Na posamezni strani imamo običajno tri stalne povezave: na naslednjo stran v sestavu, na predhodno stran in na prvo stran. Novejše izvedbe spletnih sestavov te oblike imajo na vrhu ali na koncu vsake strani, kratek seznam strani v sestavu, tako da je možen prehod v katerokoli stran sestava.
  • Drevesni sestavi. Imajo vstopno, začetno stran ali portal. Na portalu je kratka predstavitev vsebine spletnega sestava. Povezave v poglavja spletnega sestava so podane nekje na vidnem mestu. Stran z opisom poglavja je kratka in zopet vsebuje seznam povezav na podpoglavja. V podpoglavjih je že lahko opisana vsebina, lahko pa zopet kratek opis in seznam vsebine novih podpoglavij. Na vsaki spletni strani v sestavu je vgrajena povezava v nadpoglavje in na vstopno stran. Sestavi te oblike vsebujejo vse možne gradnike spletnih strani in niso omejeni le na besedilo. Običajno imajo na vrhu ali na levi strani tudi padajoče ali pojavljajoče menije, iz katerih je razvidna drevesna zgradba - sestava spletnega sestava, s tem pa tudi možnost prehajanja na posamezne spletne strani v sestavu.
  • Mrežni sestavi. Spletni sestav, ki navidezno izgleda tako, kot da ni nobene zgradbe ali urejenosti v povezavah med spletnimi stranmi. Na spletnih straneh je vse polno navzkrižnih povezav med spletnimi stranmi v sestavu. Običajno obstaja meni sestava, ki pa ne omogoča vpogleda v vse strani spletnega sestava. Ti sestavi imajo tudi zelo veliko povezav z drugimi spletnimi sestavi v svetovnem spletu.
  • Meni spletnega sestava. Obstajata dve osnovni obliki menujev spletnega sestava. Na zgornjem robu je vrstični meni z imeni poglavij / področij v sestavu. Ob postavitvi kazalca ali ob kliku se odpre padajoči meni podpoglavij. V podmeniju so povezave na spletne strani ali pa vrstice s podmenji. Vrstice z opisom podmenuja odpirajo nova okna z meniji. Kadar je meni na levi strani, imamo v resnici že v osnovi menijsko okno, v katerem na opisih v vrsticah odpiramo podmenije.
Spletni sestavi so v resnici vedno nekje med opisanimi in zelo redki so takšni s čisto strukturo ali mrežo. Najpogostejši so takšni, ki so med zaporedjem in drevesnim in med drevesnim in mrežim.

Oblika spletne strani

Oblika spletne strani mora zbuditi pozornost, hkrati pa ne sme odvrniti pozornosti od bistvenih sporočil spletne strani. Sestav je običajno zgrajen tako, da imajo strani enoten izgled. Tudi prehodi med stranmi so na vseh straneh zgrajeni na enak način, da bralec nima težav s prehajanjem med njimi.
Koliko vsebine podati na eni spletni strani? Prav gotovo je najbolje, kadar vidimo, vso vsebino strani naenkrat. Toda zasloni so majhni in pripraviti neko vsebino na tako majnem prostoru ni enostavno. Strani bodo daljše kot eno zaslonsko okno, toda ne širše. Upoštevati moramo, da lahko strani tudi izpišemo na tiskalniku. Če to upoštevamo in hočemo, da bo vsebina spletne strani imela smiseln izgled tudi na listu papirja, je najbolje, da omejimo vsebino na strani tako, da bo izpisana na enem listu. Dodatno težavo povzročajo brskalniki, ker so si v izpisovanju zelo različni in izpisi ne bodo enaki. Poleg tega so nastavitve robov tiskanja in podatkov v glavi in v nogi v brskalnikih nastavljeni po željah uporabnikov. Tu ni dobrega priporočila, kako izdelati strani, da bo njihov izgled dober na zaslonu in papirju. Nekateri spletni sestavi so narejeni v dveh oblikah: za pregledovanje na zaslonu in za izpisovanje. To pa pomeni dvojno delo.