NI
TREBA ODSTRANJEVATI ARHITEKTURNIH OVIR, SAJ JE VEČINA STORITEV ŽE DOSTOPNIH
PREKO INTERNETA
NI RES! Telesno hendikepirani posameznik lahko preko računalnika opravi bančne storitve, se izobražuje, zabava, komunicira, nakupuje... Toda zaradi arhitekturnih ovir ne more iti v banko, v šolo, na koncert, v kavarno, v trgovino... Arhitekturne ovire je treba odstraniti, saj telesno hendikepirani posamezniki ne komunicirajo le po virtualnem prostoru. Pravico imajo, da grejo kamorkoli si zaželijo!
VSEENO JE, ČE TRGOVINE NISO DOSTOPNE TELESNO HENDIKEPIRANIM POSAMEZNIKOM, SAJ JIH TI TAKO NE OBISKUJEJO
NI VSEENO! Telesno hendikepirani posamezniki ne hodijo po trgovinah zaradi arhitekturnih ovir v njih. V trgovine brez ovir pa zaidejo, saj tudi oni vsak dan uživajo hrano, so oblečeni, opremljajo svoja stanovanja, obdarujejo prijatelje...
TELESNO HENDIKEPIRANIM POSAMEZNIKOM JE BOLJŠE V ZAVODU, KOT PA ČE ŽIVIJO NEODVISNO ŽIVLJENJE
NIKAKOR NE! Vsak posameznik ima pravico, da se sam odloči, kje bo živel. Za nekoga je življenje v zavodu sprejemljivo, za drugega ni. Država mora podpirati oba načina življenja.
TELESNO HENDIKEPIRANI POSAMEZNIKI SO UBOGI IN USMILJENJA VREDNI
NISO! Telesno hendikepirane osebe niso bolne in nimajo bolečin. Čeprav kdaj tudi zbolijo in jih kaj boli. Zato pa še niso ubogi in ne usmiljenja vredni.
TELESNO HENDIKEPIRANI POSAMEZNIKI SO NESPOSOBNI ZA DELO
NE! Telesno hendikepirani posamezniki niso nesposobni za delo, saj so zaposleni, študirajo, delajo preko študentskega servisa ...
 |
||