"Planinski vrtec" na Pokljuki 1998

VRTEC	ŠT. OTROK	SPREMSTVO	VODJA SKUPINE
*JANINA*	33	*Ana REPIČ* *Jasmina VERBIČ* *Mia ŽAGAR* *Danica ZORKO*	*Ivanka BEČAN* *med. sestra*
*PREDOSLJE*	8		*Vesna ŠTER*

Planina Javornik (v ozadju Viševnik, Mali Draški vrh in Selišnik)

To so udeleženci planinarjenja na Pokljuki iz vrtca Predoslje.

5 dnevni program smo pripravile vse vzgojiteljice skupaj in je bil v celoti odvisen od nas samih.

Dnevni red smo prilagodile starosti vseh otrok in upoštevale tudi dolžino dneva, saj je sonce v tem tednu zahajalo točno ob 20 uri in 40 min.

Dnevni red:
Ob 7.30 vstajanje, hig. opravila, oblačenje
Ob 8.00 zajtrk
Ob 9.00 izlet
Ob 12.30 kosilo
Od 13.00 do 14.30 počitek, igra
Od 15.00 do 18.15 popoldanske dejavnosti, sprehodi
Ob 18.30 večerja
Od 19.00 do 21.00 večerne aktivnosti
Ob 21.00 spanje

IZLETI, POPOLDANSKE IN VEČERNE AKTIVNOSTI

Ponedeljek
Prihod na Pokljuko v Šport hotel, namestitev po sobah, urejanje prtljage, kosilo, igra, spoznavanje prostorov v hotelu.
Izlet proti Koprivniku – prvi daljši izlet: ustavili smo se na planini Ravne in si v bližini vasi Podjelje privoščili malico.
V spoznavnem večeru po večerji smo se spoznali med seboj in skupine poimenovali z različnimi imeni – otroci iz Predoselj so postali KONJIČKI.

Torek
Po zanimivi bližnjici smo se odpravili na planino Jelje – vmes smo našli manjšo čarobno planino, kjer smo ugotovili, kaj je odmev. Vračali smo se po drugi poti in tako »zašpilili klobaso«.
Po kosilu so KONJIČKI pripravili in označili Orientacijiski pohod drugim otrokom - bili smo kar se da tiho, da nas ne bi slišali ali predčasno našli. Že zapisana vprašanja na posameznih postajah so se nanašala na naravne pojave, ki smo jih že opazovali ali na okolico poti. Za uspešno rešitev nalog so morali otroci uporabiti vse čute.
Čas do večerje so KONJIČKI namenili rolanju, drugi otroci pa igram z žogo in sprostitvi na igralih.
Po večerji smo se zamotili z risanjem v knjižice in igro dokler sonce ni zašlo – potem pa brž na sprehod z lučkami. Poiskali smo najtemnejši smrekov gozd in popeljali otroško domišljijo v lov na medveda in iskanje različnih sledov. KONJIČKI in Mijini SONČKI so bili pri tem najbolj vztrajni – mračilo se je že, ko smo se odpravili v sobe na zaslužen počitek.

Sreda
Današnji dan je bil pravi planinski. Privoščili smo si celodnevni izlet na planino Lipanca (1630 m) čez planino Javornik. V prekrasnem vremenu smo lahko občudovali zanimivo gorsko cvetje in razgled z razkošjem smrekovih gozdov. Na tej višini se je spodobilo izpeljati tudi planinski krst.
Za nagrado smo si že v hotelu privoščili sladoled. Po večerji so si KONJIČKI privoščili še krajši sprehod do velike luže ob cesti. Z zanimanjem smo si ogledovali njene stanovalce: planinske pupke, vodne drsalce in seveda paglavce. Nekaj smo jih zajeli v kozarec in jih odnesli s seboj. Z zanimanjem so otroci sledili prikazu razvoja žabe s pomočjo različne literature, ki smo jo prinesli s seboj.

Četrtek
Otroci iz vrtca Janina so se namenili na Mrzli studenec na obisk k otrokom in vzgojiteljicam iz razvojnega oddelka, Konjički pa smo se odpravili v povsem drug konec spoznavat še eno značilnost - Pokljuško barje. Vmes smo našli gozdno jaso, kot nalašč za počitek in sprostitev domišljije. Neverjetno, kaj vse so otroci opazili in tudi z zanimanjem opazovali. Jasi smo dali ime Zorica, po belem metuljčku z oranžno-rdečo liso na vsakem zgornjem krilu.
Spoznali smo lastnosti barja, saj smo si primerno obuti v škornje to lahko privoščili.
Popoldne je minilo v iskanju skritega zaklada. Otroci so morali prepoznati objekte na načrtu, določiti kraj kjer se skriva zaklad in nato zaklad poiskati. Otroci so se dobro orientirali, hitro poimenovali in določili položaj objektov in bili uspešni pri iskanju zaklada.
Čas do večerje smo namenili nabiranju dračja, vej in storžev in oblikovali velik kup, ki je po večerji postal kres.

Petek
Nekaj dopoldanskih uric smo namenili urejanju prtljage – ker nam ni bilo potrebno izprazniti sob smo se lahko zlagoma pripravili za pot domov. Privoščili smo si kratek sprehod proti Goreljku in raziskali še nekaj zanimivih bližnjic. Kukavičje petje, ki nas je spramljalo, je zagotovilo, da bomo celo leto bogati, saj smo s seboj odnesli nekaj denarja – po sprehodu smo ga namenili za sladoled.
Po kosilu smo imeli do odhoda avtobusa dovolj časa za učno uro in pogovor ob planinskih diapozitivih – otroci so pridobili primerno znanje o planinarjenju, opremi planinca, planinskih izrazih, varstvu narave, rastlinskih in živalskih vrstah. . .

Ob 16.00 uri smo bili že v Kranju. Poslovili smo se od novih prijateljev in si zaželeli nasvidenje – vsi smo se strinjali, da so nam planinski dnevi kar prehitro minili.