Vretenaste morske pse delimo na štiri rede:
-LAMNIFORMES
-SQUALIFORMES
-HETERODONTIFORMES
-HEXANCHIFORMES
3.1. LAMNIFORMES
Sem uvrščamo nam najbolj poznane morske pse, velike morske pse. V redu je sedem družin in 199 vrst. Med njimi so: PES ORJAK, ORJAŠKI KITOVEC, MORSKI VOLK, MORSKA LISICA, PES LJUDOŽER, SLADKOVODNI LJUDOŽER, SINJI MORSKI PES, ATLANTSKI MORSKI PES, ATLANTSKI MAKO, MALA KLADVENICA, BLEDA MORSKA MAČKA, OCEANIC WHITE – TIP SHARK, MORSKI TIGER,…
 |
Carcharodon
carcharias
RAZŠIRJENOST: Atlantski, Tihi in Indijski ocean, najpogosteje ob obalah južne Afrike, jugovzhodne Avstralije, Kalifornije, Nove Zelandije, tam, kjer temperatura vode ne pade pod deset stopinj C. Spustijo se do globine 1280m. Živijo na odprtem morju, sezonsko prihajajo tudi k obalam.
OPIS: Zgornja polovica telesa je svinčeno sive barve, spodnja pa je bela. V zgornji čeljusti ima 13 – 13 zob in v spodnji 12 – 12. Zraste od 6m do 8m po dolžini.
HRANA: ribe, manjši morski psi, tjulenji, delfini, želve, morske ptice, pingvini,loti se tudi poginulih. Po navadi lovijo sami ali v parih, kadar je hrane dovolj tudi v manjših skupinah.
RAZMNOŽEVANJE: samica ima do 9 mladičev.
SLADKOVODNI LJUDOŽER/MORSKI BIK (Carcharhinus leucas)
RAZŠIRJENOST: Atlantski ocean; od Severne Karoline do južne Brazilije- obale tropskih in subtropskih morij. Edini morski pes, ki živi tudi v sladki vodi. Tako ga najdemo tudi v rekah in morjih na južni polobli. Običajno se zadržuje v plitvinah in plava iz reke v morje in obratno.
OPIS: čokato telo, hrbtna plavut je pomaknjena nazaj, počasen plavalec. Zraste do 3,4 metre.
HRANA: sladkovodne in morske ribe, lastni mladiči, druge vrste morskih psov, morske želve, morske in rečne ptice, skati, rakci, rakovice, morski ježki, odpadki, nekateri morski sesalci in domače živali, ki zaidejo v reke.
RAZMNOŽEVANJE: ni še povsem pojasnjeno.
MORSKI TIGER (Galeocerdo cuvier)
RAZŠIRJENOST: vsa tropska in subtropska morja. Najraje se zadržuje v motnih vodah estuarjev, lagun, v obalnih vodah vulkanskih otokov in na območju koralnih grebenov.
OPIS: tanka in koničasta repna plavut, sivo telo pokrivajo temne vertikalne proge, ki so še posebej izrazite pri mladih osebkih. V zgornji čeljusti ima 10-11 zob, v spodnji pa 11-11 zob. Doseže dolžino 9,4 metrov.
HRANA: skoraj vse, zato ga imenujemo tudi »morska hijena«.
MALA KLADVENICA (Sphyrna zygaena)
Je le ena od desetih nenavadnih predstavnikov tega reda. Zanje je značilno, da imajo na vsaki strani glave ploščate stranske izrastke, tako da je njihova glava podobna kladivu. Od tod tudi ime. Na konicah teh izrastkov imajo oči. Ni jasno, kake so prednosti takšne oblike glave, možno je , da ima kladvenica zato boljše zaznavne sposobnosti, ali pa glava pripomore k lažjemu dvigovanju iz globin. Mala kladvenica zraste do 4,3 metrov.
RAZŠIRJENOST: Atlantski, Tihi in Indijski ocean, obale in priobalne vode. Poleti se seli v hladnejše kraje.
HRANA:
ribe, predvsem skati.
3.2. SQUALIFORMES
V tem redu je 76 vrst iz treh družin – trnežev, žagaric in sklačev. Vsi imajo pet ali šest parov škržnih odprtin, dve hrbtni plavuti, predrepne nimajo. Živijo v vseh morjih. V ta red spada tudi najmanjši morski pes na svetu, to je pritlikavi morski pes (Squaliolus laticaudus), ki zraste samo do dolžine 23 cm.
PREDSTAVNIKI: NAVADNI TRNEŽ, NAVADNA ŽAGARICA, GRENLANDSKI MORSKI PES, NAVADNI SKLAČ,…
3.3. HETERODONTIFORMES
Ta red ima samo eno družino s šestimi predstavniki. Gre za primitivne vrste morskih psov, ki imajo dve hrbtni plavuti s trnasto prvo plavutnico. Najdemo jih v tropskem Indijskem in Tihem oceanu.
3.4. HEXANCHIFORMES
V tem redu je šest vrst. Vse jih uvrščamo med primitivne morske pse z dolgim telesom in eno samo hrbtno plavutjo. Imajo šest ali sedem škržnih odprtin. Živijo v velikih globinah, to je tudi vzrok, da o njih ni veliko znanega.
PREDSTAVNIKI: SIVI MORSKI PES, ATLATSKI PILAR, PEGASTI GOSLAŠ, VELIKI SKAT.