CIRIL HORJAK
Zgodovina stripa je obrobna tema v umetnostni zgodovini.
Razvoju stripa lahko sledimo od staroegipčanskih stenskih reliefov prek
evropskega cerkvenega srednjeveškega slikarstva do
Strip sestavlja serija sličic, ki jih povezuje glavna oseba
zgodbe, okoli katere se vrti dogajanje. Pri stripu je pomembno kadriranje, saj
s postavitvijo figur risar nakaže dinamiko in tako doseže, da pripoved teče
hitreje oziroma jo upočasni z drugimi likovnimi sredstvi. Več manjših sličic v
eni vrsti intenzivira dogajanje, medtem ko večja okenca dogajanje upočasnijo in
gledalca napotijo k razmišljanju. Sličice povezuje besedilo, ki je navadno
sestavljeno iz kratkih stavkov, katerim bralec lahko sledi. Risba in besedilo
se dopolnjujeta do te mere, da ostaja zgodba v vsakem trenutku jasno berljiva. Pri
stripu so pomembni trije segmenti: risba, pripoved (zgodba) in povezava teh
dveh elementov na strani sestavljeni iz šestih do devetih sličic. Cela stran
stripa ima potem nove likovne kvalitete: kompozicijo, dinamiko in drugo.
Horjak je doumel, da je podoba najbolj manipulativna stvar te
civilizacije. Sodobni svet se je razdelil na ikonoklastičnega, ki se boji podob,
in tistega, ki verjame v moč podobe. V ideološko moč podobe verjame tudi
Horjak, ki jo spretno izrablja kot komunikacijsko sredstvo in z njeno
dvojnostjo, v kateri prepoznamo disneyevsko otroško igrivost in ostrino družbene
kritike, opogumlja bralce, da nadaljujejo po poti razsvetljenstva.