CIRIL HORJAK
Ciril Horjak je zaslovel s stripom Ride, v
katerem opisuje problem vožnje iz Raven na Koroškem proti Ljubljani. Horjak je
odličen risar in zgodbe njegovih stripov so zgodbe našega vsakdana, neredko
tudi pereče družbenopolitične teme, kot je v stripu Neverjetne dogodivščine
Robinzlovega Kruzija. Konture so zaobljene, medtem ko je pripoved vedno
aktualna in ironično ostra. Ta dvojnost med ostrino pripovedi, v kateri
kritizira nekatere družbene stalnice in mehko risbo, ki lahko spominja na
Disneyevo, je ključna v Horjakovem delu. Ciril Horjak je vedno na delu, ne zakriva si oči
pred aktualnimi dogodki, tudi tako hudimi, kot je omejevanje svobode tiska ne.
Ena njegovih zgodb opisuje napad na novinarja Mira Petka.
Zgodovina stripa je obrobna tema v umetnostni zgodovini.
Razvoju stripa lahko sledimo od staroegipčanskih stenskih reliefov prek
evropskega cerkvenega srednjeveškega slikarstva do 18. in 19. stoletja, ko se strip uveljavi
skupaj s časopisi in postane njihov sestavni del. Strip doživi nesluten razmah
v začetku 20. stoletja v ZDA in po drugi svetovni vojni tudi na Japonskem. Medij
stripa je nekoliko odrinjen iz sfere likovne umetnosti, morda zaradi svojega
popularnega značaja. Vendar je virtuoznost nekaterih umetnikov, ki se posvečajo
stripu povsem primerljiva z virtuoznostjo drugih, katerih delo in misel sta
vraščeni v eminentne panoge likovne umetnosti. Stripar združuje virtuozno risbo
z znanjem režiserja, torej različna področja likovnega. Za razliko od drugih
likovnih umetnikov teži k temu, da se njegova risba, izraz ne bi spreminjala,
da bi liki ostali enaki skozi različne faze razvoja in tako bralcu omogočali
lažje dojemanje zgodbe.
Strip sestavlja serija sličic, ki jih povezuje glavna oseba
zgodbe, okoli katere se vrti dogajanje. Pri stripu je pomembno kadriranje, saj
s postavitvijo figur risar nakaže dinamiko in tako doseže, da pripoved teče
hitreje oziroma jo upočasni z drugimi likovnimi sredstvi. Več manjših sličic v
eni vrsti intenzivira dogajanje, medtem ko večja okenca dogajanje upočasnijo in
gledalca napotijo k razmišljanju. Sličice povezuje besedilo, ki je navadno
sestavljeno iz kratkih stavkov, katerim bralec lahko sledi. Risba in besedilo
se dopolnjujeta do te mere, da ostaja zgodba v vsakem trenutku jasno berljiva. Pri
stripu so pomembni trije segmenti: risba, pripoved (zgodba) in povezava teh
dveh elementov na strani sestavljeni iz šestih do devetih sličic. Cela stran
stripa ima potem nove likovne kvalitete: kompozicijo, dinamiko in drugo.
Horjak je doumel, da je podoba najbolj manipulativna stvar te
civilizacije. Sodobni svet se je razdelil na ikonoklastičnega, ki se boji podob,
in tistega, ki verjame v moč podobe. V ideološko moč podobe verjame tudi
Horjak, ki jo spretno izrablja kot komunikacijsko sredstvo in z njeno
dvojnostjo, v kateri prepoznamo disneyevsko otroško igrivost in ostrino družbene
kritike, opogumlja bralce, da nadaljujejo po poti razsvetljenstva.