CIRIL HORJAK

Ciril Horjak je zaslovel s stripom Ride, v katerem opisuje problem vožnje iz Raven na Koroškem proti Ljubljani. Horjak je odličen risar in zgodbe njegovih stripov so zgodbe našega vsakdana, neredko tudi pereče družbenopolitične teme, kot je v stripu Neverjetne dogodivščine Robinzlovega Kruzija. Konture so zaobljene, medtem ko je pripoved vedno aktualna in ironično ostra. Ta dvojnost med ostrino pripovedi, v kateri kritizira nekatere družbene stalnice in mehko risbo, ki lahko spominja na Disneyevo, je ključna v Horjakovem delu. Ciril Horjak je vedno na delu, ne zakriva si oči pred aktualnimi dogodki, tudi tako hudimi, kot je omejevanje svobode tiska ne. Ena njegovih zgodb opisuje napad na novinarja Mira Petka.

Zgodovina stripa je obrobna tema v umetnostni zgodovini. Razvoju stripa lahko sledimo od staroegipčanskih stenskih reliefov prek evropskega cerkvenega srednjeveškega slikarstva do 18. in 19. stoletja, ko se strip uveljavi skupaj s časopisi in postane njihov sestavni del. Strip doživi nesluten razmah v začetku 20. stoletja v ZDA in po drugi svetovni vojni tudi na Japonskem. Medij stripa je nekoliko odrinjen iz sfere likovne umetnosti, morda zaradi svojega popularnega značaja. Vendar je virtuoznost nekaterih umetnikov, ki se posvečajo stripu povsem primerljiva z virtuoznostjo drugih, katerih delo in misel sta vraščeni v eminentne panoge likovne umetnosti. Stripar združuje virtuozno risbo z znanjem režiserja, torej različna področja likovnega. Za razliko od drugih likovnih umetnikov teži k temu, da se njegova risba, izraz ne bi spreminjala, da bi liki ostali enaki skozi različne faze razvoja in tako bralcu omogočali lažje dojemanje zgodbe.

Strip sestavlja serija sličic, ki jih povezuje glavna oseba zgodbe, okoli katere se vrti dogajanje. Pri stripu je pomembno kadriranje, saj s postavitvijo figur risar nakaže dinamiko in tako doseže, da pripoved teče hitreje oziroma jo upočasni z drugimi likovnimi sredstvi. Več manjših sličic v eni vrsti intenzivira dogajanje, medtem ko večja okenca dogajanje upočasnijo in gledalca napotijo k razmišljanju. Sličice povezuje besedilo, ki je navadno sestavljeno iz kratkih stavkov, katerim bralec lahko sledi. Risba in besedilo se dopolnjujeta do te mere, da ostaja zgodba v vsakem trenutku jasno berljiva. Pri stripu so pomembni trije segmenti: risba, pripoved (zgodba) in povezava teh dveh elementov na strani sestavljeni iz šestih do devetih sličic. Cela stran stripa ima potem nove likovne kvalitete: kompozicijo, dinamiko in drugo.

Horjak je doumel, da je podoba najbolj manipulativna stvar te civilizacije. Sodobni svet se je razdelil na ikonoklastičnega, ki se boji podob, in tistega, ki verjame v moč podobe. V ideološko moč podobe verjame tudi Horjak, ki jo spretno izrablja kot komunikacijsko sredstvo in z njeno dvojnostjo, v kateri prepoznamo disneyevsko otroško igrivost in ostrino družbene kritike, opogumlja bralce, da nadaljujejo po poti razsvetljenstva.