Rastlina v višino zraste čez 60 m, mlado drevo ima stožčasto krošnjo, pri starejših drevesih pa je krošnja gnezdasta. Deblo jelke je pokončno in ravno, pri mladem drevesu je skorja gladka, sivobela, s smolnatimi žlezami, kasneje pa razpoka in izloča smolo. Zgornja stran iglic je temno zelena, na spodnji strani opazimo dve svetli progi, ki dajeta vtis, kot da je spodnja stran iglic srebrnosiva. Iglice so razporejene dvoredno, dolge so od 2 do 3 cm, po obliki ploščate in imajo topo (srčasto urezano) konico, zato so na otip mehkejše kot na primer iglice pri smreki. Na višjih vejah opazimo storže, ki so nameščeni pokončno, dolgi so od 10 do 15 cm in ko dozorijo, razpadejo na rastlini. Bela jelka je značilna vrsta bukovo-jelovega sestoja v Trnovskem gozdu.