10. dan: Lauterbrunnen - Thun - Bern
Prevoženih 82 km, povprečna hitrost 21 km/h.
Dopoldne sva zapustila švicarske gore (ja, ni vsa Švica tako kot naše Alpe!) in prikolesarila v Bern. Lepo staro mesto, tako kot vsa švicarska, ki sva jih videla, ohranjeno (preživelo 2. svet. vojno) in predvsem brez stolpnic v centru mesta, kar zelo poudari lepoto starega mestnega dela. Tu sva obiskala našega veleposlanika, dr. Stanka Buserja, ki naju je prisrčno sprejel in povabil tudi na kosilo. Še enkrat hvala, Stanko! Obiska sva bila zelo vesela tudi midva, toda v evforiji sva se pozabila fotografirati, tako da fotke žal ni. Iz Berna sva se z vlakom vrnila v Truttikon (in se spet držala za glavo ob cenah vozovnic). Na predzadnji postaji sva kljub tehnološko razvitim vlakom ugotovila, da so se pokvarili gumbi za odpiranje vrat vagona. Sledila je akcija odpiranja vmesnih vrat med vagoni (kar na njihovih vlakih ni ravno lahko) in rešitev.
|
| Eiger v jutranji luči. |
|
| Bern, staro mestno jedro na ovinku reke Aare. |
|
| Urni stolp v Bernu z največjo uro v Evropi. |
|
| Eden od petih medvedov v Bernu. Mesto naj bi dobilo ime po njih (Bären=medvedi) |
|
| Slovenska zastava nad ambasado v Bernu. |
|
| Bern je mesto vodnjakov. |
|
| Sprevodnik ne verjame, da se švicarski vlak lahko pokvari. |
