ŠPORT

 

Dobrodošli v zagrebški… pardon, cirkuški areni!

Matej Hrastar

Piše: Matej Hrastar -

https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2018/01/nepricakovanolk-218x150.jpg

Družba

Bes in jeza Slovencev po včerajšnji sodniški kraji: če bi imeli atomsko bombo, se sodniki ne bi takole zajebavali!

https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2017/09/hhzz-218x150.jpg

Pogledi

Slovenija – košarkarska velesila; tako je evropski naslov doživeti tik ob parketu

https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2017/09/jutro-carigrad-218x150.jpg

Pogledi

Tako sanjamo v Carigradu: dobro jutro s prizorišča finala evropskega košarkarskega prvenstva!

KOMENTARJI: 3

Torej pač sprejmimo stvari takšne kot so. Smo pač mali in bomo pustili, da vsak, ki ima 5 minut časa z nami pometa?

Sicer je jasno, da je bilo pravilo narobe aplicirano, saj se 7 m dosodiu samo, če se izvedba meta s sredine s strani obrambe prepreči. Stanje v krogu se pa kaznuje z 2 min in prostim strelom, za kar je šlo v tem primeru.

Avtorjev komformistični pristop je samo tiha podpora tovrstnemu ravnanju EHF.

Odgovori

  1. https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2015/08/domovina-urednistvo.jpg

“Vsak poraz je nova priložnost”
Možno, nima pa zmaga in le zmage štejejo. Zato ne jokati! Ne jokati ampak zmagovati!

Odgovori

  1. https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2015/08/domovina-urednistvo.jpg

Rokomet je igra, pri kateri so nasprotni igralci tako rekoč kar naprej v v bolj ali manj tesnih, da ne rečemo grobih telesnih kontaktih in kot sami igralci pravijo, jih trenerji nenehoma spodbujajo in trenirajo, da bodo igrali “na robu prekrška”. In tu se začne vprašanje, kje je ta meja, kdo jo je določil v paragrafih in kdo te paragrafe uporablja in interpretira “v živo”, neposredno sredi vročičnega bojevanja, včasih prave rokoborbe, na igrišču.
In kdor verjame, da sredi včasih tudi zelo nepreglednega in čustveno ekstremno nabitega dogajanja človeške napake, spregledi in popolnoma napačne interpretacije niso mogoče, ve zelo malo o človeku in negotovih mejah njegovih intelektualnih, čutnih in čustvenih sposobnosti. No, in če k vsemu temu prištejemo še povsem človeška navijaštva, da o možnostih korupcije ali prisile nad “interpreti” pravil na igrišču ne govorimo posebej, potem postane zadeva več kot nepregledna in zapletena.
Koliko lahko pri tem pomaga (ali škoduje) sodniška samovoljna uporaba sodobnih video posnetkov spornih trenutkov in situacij, je najbolj nazorno pokazal ravno primer uporabe videa po formalno končani tekmi Slovenije z Nemčijo, ko sta sodnika zavrtela video posnetek in tudi fiktivni čas tekme nazaj ter tudi ukrepala po uradnem koncu tekme “za nazaj”, kar se zdi več kot vprašljivo. Pri video posnetku je vselej vprašanje, ali je sporna akcija ali reakcija posneta iz optimalnega zornega kota ter ali je vidna v takem izrezu, da omogoča jasno in nesporno odločitev.
Predvsem pa je pri uporabi video pomoči ključno vprašanje, kdo lahko predlaga ali zahteva uporabo videa, kdaj in na kakšen način ter kolikokrat med tokom tekme. Po mojem prepričanju je namreč video kot pomoč mogoče uporabiti le le med veljavnim časom odvijanja tekm oz. med sodniško prekinitvijo, po odpiskanem koncu tekme pa nikakor ne, saj bi sicer prišli do možnosti “virtualnega” ponovnega sojenja posameznih napak ter “popravljanja” veljavno sprejetih odločitev in celo spreminjanja rezultata po veljavno končani tekmi. Kar bi pripeljalo do popolnega absurda!
Vsekakor lahko slovenska rokometna organizacija upa na nujne spremembe v evropski organizaciji le pod pogojem, če bo reprezentanca vztrajala na uradnem evropskem prvenstvu ter če bodo funkcionarji naše zveze aktivni v vseh organih te organizacije, še posebej na osnovi temeljito analiziranih in jasno predstavljenih slabih izkušenj z dosedanjim sojenjem na letošnjem prvenstvu v Zagrebu.

 

NAZAJ