RAZREDNI LEKSIKON

Zanimajo nas različne stvari. Radi brskamo po leksikonih, knjigah, revijah, opazujemo naravo, zapisujemo doživetja … Tako nastajajo prispevki, ki jih predstavimo sošolcem in tako nastaja razredni leksikon. Nekaj zanimivosti tudi objavljamo.

GOZD

V gozdu živi zelo veliko različnih živali. Npr.: ptiči, srne, jeleni, lisice, divji prašiči, polhi, veverice, jazbeci, razne mravlje in druge žuželke, v nekaterih večjih gozdovih pa celo medvedi in volkovi. Tudi rastline so zelo različne. V gozdu najdemo zelo velika drevesa, grme, grmičke in druge majhne rastlinice.

Moja družina veliko hodi v gozd. Največkrat gremo spomladi in jeseni, kadar so gobe. Ko je veliko gob, vzamemo vsak svojo košarico in nožek. Gobe moramo takoj očistiti in otresti, ker imajo pod klobuki trose, da se lahko razmnožujejo. Paziti moramo, da nabiramo samo tiste gobe, ki jih dobro poznamo. Nekatere gobe so si zelo podobne in lahko, katero užitno zamenjamo za strupeno. Tudi, če vidimo strupene gobe, kot so mušnice, jih ne smemo brcati ali pohoditi. Za hojo po gozdu moramo biti primerno oblečeni in obuti. Mi imamo oblečene šumeče trenerke, da se nam klopi ne morejo prijeti na obleke. V gozdu je ponavadi bolj mraz, ker so visoka drevesa in naredijo senco.

V gozd hodijo tudi gozdarji. Oceniti morajo, katera drevesa morajo požagati. Označijo jih z rdečo barvo. Požagati morajo vsa polomljena in bolna drevesa. Pri smrekah morajo tudi pogledati, če nimajo lubadarja. Lubadar je zelo nevaren, ker žre debla in se hitro razmnožuje. Lahko uniči veliko lepih in zdravih dreves. Gozdarji ne smejo samo žagati in sekati dreves, morajo jih tudi saditi. Temu rečemo pogozdovanje. Požagane hlode lahko prodajo mizarjem za pohištvo, manjše veje pa za drva.

V gozdu so tudi lovci. Pravi lovci tudi ne smejo kar streljati živali. Iskati morajo bolne in ranjene živali. Zdrave pa morajo hraniti, posebno pozimi, ko ne najdejo same dovolj hrane. Srnam nosijo seno, prašičem pa koruzo in kakšna stara jabolka, ki jih kmetje niso obrali.

Moj oče je tudi lovec in včasih me vzame s seboj na kakšno prežo. Drugače pa gre z njim naš pes Pega. Pega je lovski pes prepeličar. Preden so ji dovolili, da je lahko šla z očetom na lov, je morala narediti dva izpita. Sodniki so morali ugotoviti, če se je naučila, da ne bo preganjala zdrave divjadi.

V gozdu mi je všeč, ker se dogaja veliko zanimivih stvari in vedno kaj novega vidimo.

Brez hidroelektrarne, ne bi bilo elektrike. Poznamo jih več vrst. Hidroelektrarne so tiste, ki izkoriščajo vodno energijo za proizvodnjo elektrike. Najbližja elektrarna stoji na Soči pri Solkanu. Elektrarna je narejena iz: jezu, zapornic, turbin, generatorjev in daljnovodov. Voda, ki teče skozi cevi, poganja turbino. Turbina poganja generator, ki proizvaja elektriko. Elektrika se prenaša po daljnovodih do hiš, tovarn in blokov. In vse to nam omogoča, da lepše in udobneje živimo.

DINOZAVRI

Dinozavri so se pojavili ob koncu zemeljskega starega veka in so v zemeljskem srednjem veku preplavili vso Zemljo. Zato to obdobje imenujejo “doba velikih plazilcev.” Ime dinozaver po naše pomeni “strašni kuščar”. Nekateri dinozavri so bili majhne rasti, drugi pa velike. Nekateri so bili rastlinojedci, drugi pa mesojedci. Med mesojedci je bil najbolj strašen tiranozaver. Bil je visok do 6 metrov in je bil največji mesojedec, kar jih je kdaj živelo na kopnem. Med mesojede dinozavre je sodil tudi alozaver, ki je poskakoval za plenom. Mesojedi dinozavri so jedli druge živali, tudi dinozavre. Med rastlinojede dinozavre je spadal triceratop, ki je imel tri ostre rogove na glavi za obrambo pred roparskimi dinozavri. Zelo velik rastlinojedec je bil brontozaver. Bil je dolg 21 metrov in je tehtal 35 ton. Rastlinojedec je bil tudi diplodok, ki je meril 30 metrov in je bil največja kopenska žival vseh časov. Nekateri dinozavri so živeli v morju, kot na primer pleziozaver in ihtiozaver. Obstajali so tudi leteči dinozavri, kot na primer pteranodon. Ob koncu dobe plazilcev se je podnebje ohladilo, kar ni ustrezalo dinozavrom, saj se je njihova telesna temperatura ravnala po temperaturi okolja. Dinozavri so izumrli in začel se je nov zemeljski vek, ki bi ga lahko označili kot “dobo sesalcev”.

JESEN

Jeseni v vinogradu pobirajo grozdje, v sadovnjaku pa jabolka in hruške. Na njivi kmetje pobirajo pridelke. V gozdu nabiramo kostanj in gobe. Listje na drevesih se iz zelene barve spreminja v rumeno in rjavo. Medved, jež in druge živali se pripravljajo na zimsko spanje. Vreme je velikokrat vetrovno in deževno.

Jež prespi zimo pod koreninami dreves v globokem spanju. Od konca oktobra pa do marca ali aprila spi v svojem mehko postlanem prezimovališču in živi od svojega debelega trebuščka. Zanj poskrbi pred zimo tako, da nabere razno sadje in si ga znese v svoje prezimovališče. Jež ima tudi zelo rad gade. Ubije ga tako, da ga ugrizne v hrbet. Včasih se jež popljuva s slino – zakaj, ne vemo. Trudi se, da bi se po vsem telesu namazal.

NA SABOTINU

Že dolgo časa sem si želela s kolesom do planinske koče na Sabotinu. Med poletnimi počitnicami se mi je ta želja uresničila. Oče mi je obljubil, da se bom skupaj z bratom Primožem, lahko peljala do planinske koče na Sabotinu.

Nekega dne med počitnicami smo vse potrebno pripravili in se z avtom odpeljali na Vrhovlje. Tam smo vzeli iz avta kolesi in čeladi ter začeli kolesariti. Prvo strmino sem premagala z veliko težavo. Naprej je bilo veliko lepše kolesarit. Prav pred vrhom so se spet začele težave, zato sem se mogla pošteno potrudit, da sem prišla do vrha. Pri planinski koči smo se ustavili, preoblekli, ker smo bili prepoteni in se še nekaj časa igrali z žogo.

Pred odhodom domov smo si ogledali kaverno iz prve svetovne vojne. Nato smo se odpravili proti domu. Pot nazaj je bila veliko lažja.

Neža Beč

O SLOVENIJI

Slovenija je majhna in gorata država, ki leži v Evropi in ima skoraj 2 milijona prebivalcev. Večji del ozemlja prekrivajo gozdovi in meji na sosednje države: Italijo, Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo. Njeno glavno in največje mesto je Ljubljana. Med največja naselja uvrščamo še: Maribor, Celje, Kranj, Velenje, Koper, Novo mesto, Jesenice, Trbovlje in Novo Gorico. Delimo jo še na pokrajine: Primorska, Notranjska, Gorenjska, Koroška, Štajerska, Prekmurje, Pomurje, Dolenjska in Bela Krajina. Najvišji vrh je Triglav, ki je upodobljen na državnem grbu in zastavi. Visok je 2864 metrov, na njem pa stoji Aljažev stolp. Največja jama je Postonjska jama, ki je tudi največja jama v Evropi. Najdaljša reka je reka Sava, največje jezero pa je Cerkniško jezero, ki je presihajoče. Denarna enota je slovenski tolar- SIT. Državna himna je Zdravljica, ki jo je napisal France Prešeren. Trenutni predsednik je gospod Milan Kučan. Do leta 1991 je bila Slovenija republika v Državi Jugoslaviji, zato smo letos praznovali 10 letnico osamosvojitve.

OBISK PRI SORODNIKIH

Pred dvema letoma sem s starši obiskala sorodnike v Kanadi. Pot je bila zelo dolga in hkrati zanimiva, saj sem se prvič peljala z letalom.Stanovali smo pri sorodnikih, kateri živijo v velikem in lepem mestu. Mesto se imenuje Vancouver in v njem imajo cel kup zanimivih stvari. Jaz se najbolj spominjam, ko smo obiskali akvarij, kjer smo si ogledali orke. Videli smo, kako jih hranijo in kako so skakale iz vode. Ker smo sedeli blizu vode, nas je ena orka poškropila. Nato se nam je opravičila tako, da nam je pomahala s plavutjo. Zelo mi je bilo všeč, tako, da tega ne bom nikoli pozabila, čeprav sem bila takrat še bolj majhna.V Kanadi mi je bilo lepo, tudi očetu in mami, tako, da bomo to deželo še obiskali.

Nekega dne smo se odpravili na izlet. Odšli smo v Postonjsko jamo. Jamo so odkrili leta 1818. Dolga je 20 km in je ena izmed najlepših kraških jam na svetu. Del poti smo se peljali z električnim vlakcem, del poti pa pešačili. Pod jamo teče reka Pivka, ki je jamo izdolbla. Občudoval sem notranjost jame, ogromne dvorane in kapnike. V jami je zelo vlažno in temperatura zraka je vedno 8 C. Posebnost jame je človeška ribica, ki živi globoko pod zemljo. Je popolnoma slepa. Brez hrane živi več mesecev ali celo let. Jamo razsvetljuje elektrika, zato je videti, kot bi bili v pravljični deželi. Pozno popoldne sem se vesel vračal domov.

SAHARA

Sahara je puščava na severu Afrike. Je največja puščava na svetu. Čez dan je zelo vroče, ponoči pa zelo mraz. Dežuje skoraj samo enkrat na leto. Zato v puščavi ni rastlin. Ljudje si izkopljejo globoke luknje, da pridejo do vode. Okrog teh vodnjakov pa so nastale oaze. Tu so si ljudje naredili hiše. Okrog hiš rastejo palme, ker jih ljudje namakajo z vodo iz vodnjakov. Tu živijo nomadska ljudstva. Po puščavi se selijo s kamelami in iščejo hrano za svojo živino.

Tamara Pahor

TRGATEV

Na Primorskem je največ vinogradov v Goriških brdih in v Vipavski dolini. Tam raste na lepih sončnih pobočjih veliko vinske trte. Trta je zelo zahtevna rastlina. Da obrodi, jo je treba vse leto negovati, obrezovati in škropiti.V nekaterih vinogradih imajo vinogradniki klopotce, ki odganjajo ptice, da ne pozobajo vseh grozdnih jagod. Ko jeseni na njej dozori grozdje, pride čas trgatve. Bolj, ko je jesen sončna, bolj je grozdje sladko. Vinogradniki gojijo belo in črno grozdje.Ob trgatvi, ki je navadno v mesecu septembru, se v vinogradih zbere veliko obiralcev, ki s škarjami skrbno režejo zrele črne in bele grozde. Odlagajo jih v škafe in jih odnašajo do stiskalnic. Grozdne jagode stresejo v stiskalnice. Iz njih priteče sok, ki mu rečemo mošt. To še ni vino. Vino nastane šele takrat, ko grozdni sok zavre. Glede na vrsto grozdja ločimo več vrst vina. Vinogradniki imajo vino spravljeno v velikih sodih. Ko dozori, ga pretočijo v steklenice.

Tina Ozebek