Naraščanje prebivalstva je vse počasnejše; začasno ga je upočasnilo močno priseljevanje tuje delovne sile 1950-70.  Zaradi omejitev priseljevanja se zmanjšuje delež mlajšega prebivalstva in povečuje delež starejših.

Rodnost (1996): 11,7 %o

Smrtnost (1996): 8,9 %o

Naravni prirastek (1996): 2,8 %o

Smrtnost dojenčkov (1995): 5,0 %o

Povprečna letna rast preb. (1993-98): 0,5 %o

Pričakovano trajanje življenja (1995): moški 75,3 leta; ženske 81,7 leta

Delež preb., mlajših od 15 let (1996): 17,6 %

Delež preb., starejših od 60 let (1996): 19,6 %

Delež mestnega preb. (1996): 67,7 %

Število in delež aktivnih preb. (1995): 3.936.000 (55,9%)

Izobrazba (25-64 let; 1996): OŠ 19,8 %; SŠ 58,3 %

Delež nepismenih (1993): <1%

Avtohtono prebivalstvo (Švicarji) spada v štiri jezikovne skupine. Najštevilnejši so govoreči prebivalci (63,7 %) predvsem v severnih, srednjih in severovzhodnih delih. V Juri, zahodnem delu Mittellan in v spodnjem delu doline Rone prevladujejo francosko govoreči (19,2 %), na južni strani Alp pa italijansko govoreči prebivalci (7,6 %). V dolini zgornjega Rena, v Engadinu ob zgornjem Innu in v sosednjih dolinah živijo Retoromani. Njihov jezik je od 1996 tudi poluradni jezik konfederacije. Razmerje med skupinami se v 20.stol. ni bistveno spremenilo, zmanjšuje se le delež Retoromanov.

Švica ima med vsemi evropskimi državami največji delež tujcev (19,4 %); največ jih je iz Italije (345.000), držav nekdanje Jugoslavije (317.000), Portugalske (137.000), Nemčije (96.000), Španije (95.000) in Turčije (80.000). Versko opredeljenih je 90% prebivalcev.