Vogue (see web site of a project)

Jernej Kožar, Vogue
English translation: Luka Kocbek


"In this brief description, I will tackle one aspect of pictures in the Vogue series. The rigid and affected postures of the artist in the picture have much in common with the monumental iconography of the great dictatorships of the 20th century. These pictures are depictions of a time which is no more. A more detailed analysis shows that what we have here is a time loop:
Vrabič uses a contemporary design from cover of the fashion magazine Vogue and glues his image over it, thus joining two moments: the contemporary cover of Vogue and some sort of a timeless, Irwinesque self-presentation. We face a representational hole, a temporal discontinuity. The imagery used is realistical, although disrupted in time. The concept of realism is expanded with the component of time. The images function in time as well as in space. Because of the discontinuity of space or time, this picture leaves behind the concept of realism.
The area of copyright is also a very important aspect of these works. Many questions present themselves, from artistic licence to intelectual property. It seems that the owners should not agitate themselves too much when an artist uses their cover in a very precise and analytical manner, bringing us the result: an everyman in a place that is set aside for special women, chosen in accordance with an ideal of beauty, and Vogue certainly has the power to contribute to the chosen ideal of beauty. Vrabič made a move similar to the painters of Gothic period, daring to include their features in pictures of strictly fixed iconographical layout - near the saint or even near the Virgin, in the place reserved for a man of noble birth...

published in.
M'ARS, Magazine of the Museum of Modern Art Ljubljana,
Year XIII, 2001, No. 1-2

"… Vrabičevi avtoportreti iz serije Vogue so pronicljive opazke k antropologiji sodobnega življenja. Avtoportret je nedvomno eno najširših poglavij likovne umetnosti – najpogosteje slikarstva – spomnimo se neprekosljivega Rembrandta. Toda v tem primeru ne gre za avtoportrete Rembrandtovega tipa – psihološke študije lastne podobe, temveč gre v Vrabičevem primeru za avtoportrete (imenujmo jih) Tisnikarjevega tipa. Tisnikarjevi avtoportreti so le protagonisti na sliki, ki pa so prevzeli avtorjevo fizionomijo. Vendar ne toliko zato, ker bi umetnik želel upodobiti samega sebe, temveč bolj zato, ker njegova lastna podoba nadomešča podobo slehernika. Vrabičevi avtoportreti sodijo v ta okvir. "

"Naj se v tem kratkem opisu dotaknem še enega vidika slik iz serije Vogue. Toge in teatralne poze, ki jih zavzame umetnik na sliki imajo veliko skupnega s poznano monumentalno ikonografijo velikih diktatur 20. stoletja. Vrabič na teh slikah upodablja že nek minuli čas. Podrobnejša analiza pokaže, da imamo pred seboj časovno zanko: Vrabič vzame sodoben dizajn naslovnice modne revije Vogue in nanj prilepi lastno podobo. Na sliki je združil dva trenutka: sodobno naslovnico revije Vogue in nekakšno brezčasno irwinovsko lastno upodobitev. Pred nami je reprezentacijska luknja, časovna diskontinuiteta. Upodobljeni znaki so realistični vendar diskontinuirani v času. Koncept realizma se razširi s časovno komponento. Ugotovimo lahko, da znaki ne delujejo samo prostorsko temveč tudi časovno in da diskontinuiteta prostora ali časa povzroči, da podoba stopa iz koncepta realizma.
Nič manj pomemben vidik teh del ni vprašanje avtorskih pravic. Odpirajo se mnogi problemi od umetniške svobode do intelektualne lastnine. A zdi se, da lastniki ne bi smeli biti preveč jezni na to, da umetnik predeluje njihovo naslovnico – navsezadnje je to lahko dobra reklama. Vendar se Vrabič poigrava z vsebino njihove naslovnice na zelo precizen in analitičen način, katerega rezultat je pred nami: slehernik na mestu rezerviranem za izbranke po posebnem ključu, ki določa lepotni ideal in Vogue gotovo ima moč, da prispeva k izbranemu lepotnemu idealu. Vrabič je tu storil podoben korak, kot so ga storili gotski slikarji, ko so se drznili upodobiti na religioznih slikah s strogo določeno ikonografsko shemo – na mestu blizu svetnika ali celo Marije, na mestu rezerviranem za človeka plemenitega porekla…"

izdano v:
M'ARS, časopis Moderne galerije Ljubljana, p.24.
Letnik XIII, 2001, št. 1-2

< first page