"Source"
"STRATEćKI PREGLED OBRAMBE"
"- Stran "
"Republika Slovenija"
"Ministrstvo za obrambo"
"STRATEćKI PREGLED OBRAMBE"
"Strnjen povzetek"
"Ljubljana, maj 2004"
"Vsebina"
"SporoŸilo ministra"
"Uvod"
"Namen obrambnih reform"
"Proces obrambnih reform"
"KljuŸna izhodiçŸa strateçkega obrambnega pregleda"
"Spremembe v strateçkem okolju"
"Śivljenjsko okolje"
"Gospodarsko in socialno okolje"
"Tehnoloçko-informacijsko okolje"
"PolitiŸno okolje"
"Vojaçko okolje"
"Ogro§anje nacionalne varnosti Republike Slovenije"
"Nacionalnovarnostna in obrambna politika Republike Slovenije"
"Nacionalnovarnostna politika"
"Obrambna politika"
"VeŸnacionalno povezovanje in sodelovanje"
"Sodelovanje v mednarodnih operacijah"
"Obrambno planiranje"
"Obrambni viri"
"Strateçka vizija 2015"
"Strateçko okolje Republike Slovenije"
"Varnostna politika Republike Slovenije"
"Obrambna politika Republike Slovenije"
"Obrambno planiranje"
"Obrambni viri in kljuŸne zmogljivosti"
"Slovenska vojska"
"Namen Slovenske vojske"
"Naloge Slovenske vojske"
"Obseg in struktura Slovenske vojske"
"KljuŸni izzivi"
"Razvojne predpostavke"
"KljuŸna razvojna naŸela in razvoj zmogljivosti Slovenske vojske"
"DolgoroŸne zmogljivosti Slovenske vojske 2015"
"Zmogljivosti in predvidena struktura SV 2010"
"Modernizacija vojaçkih zmogljivosti"
"KljuŸni razvojni izzivi in prednostne naloge"
"Civilna obramba in krizno upravljanje"
"Namen"
"Civilna obramba"
"Krizno upravljanje"
"Naloge"
"Civilna obramba"
"Krizno upravljanje"
"NaŸrtovalne postavke"
"KljuŸna razvojna naŸela"
"Modernizacija"
"KljuŸni razvojni izzivi"
"ObveçŸevalno-varnostna dejavnost"
"Namen"
"Naloge"
"NaŸrtovalne postavke"
"KljuŸna razvojna naŸela"
"Modernizacija"
"KljuŸni razvojni izzivi"
"Logistika"
"Namen"
"Naloge"
"KljuŸni izzivi"
"NaŸrtovalne predpostavke in kljuŸna razvojna naŸela"
"Komunikacijsko - informacijski sistem"
"Namen"
"Naloge"
"KljuŸni razvojni izzivi in cilji"
"Upravljanje s Ÿloveçkimi viri"
"Namen"
"Obseg in kadrovska struktura"
"Razvoj Ÿloveçkih virov"
"Vzpostavitev sodobne kadrovske funkcije"
"Celosten razvoj Ÿloveçkih virov in Ÿloveçkega kapitala"
"Organizacijska struktura Ministrstva za obrambo"
"ZnaŸilnosti"
"Prihodnja organizacijska struktura"
"Upravno teritorialna organiziranost"
"Sklepne ugotovitve"
"SporoŸilo ministra"
"DinamiŸne spremembe v varnostnem okolju, Ÿlanstvo Slovenije v EU in Natu ter proces profesionalizacije Slovenske vojske so zahtevale in zahtevajo spremembe v nacionalno-varnostnem, predvsem pa v obrambnem sistemu Republike Slovenije."
"Korenite spremembe kot posledica zunanjih in notranjih dejavnikov zahtevajo obrambne reforme, ki bodo poveŸale uŸinkovitost in uspeçnost obrambnega sistema. "
"Obrambne reforme morajo temeljiti na celoviti analizi vseh dejavnikov in stanja obrambnega sistema, zato smo se odloŸili, da izvedemo strateçki pregled obrambe, ki bo ponudil osnovne usmeritve in vizijo razvoja obrambnega sistema do leta 2015. "
"Razvoj obrambnega sistema mora slediti spremembam v strateçkem varnostnem okolju, ob tem pa upoçtevati interese in cilje Republike Slovenije na podroŸju nacionalne varnosti ter razpolo§ljive vire dr§ave."
"Za uspeçnost sprememb v obrambnem sistemu in sistemskega prehoda Slovenske vojske v profesionalno vojsko bo poleg zagotavljanja zadostnih finanŸnih sredstev potrebna tud funkcionalna profesionalizacija, ki bo obsegala celovito in usklajeno organizacijsko, procesno, vrednostno in motivacijsko strukturo z vsemi elementi odliŸne organizacije."
"Vrednost in te§o strateçkemu pregledu obrambe daje zdru§evanje teoretiŸnih izhodiçŸ in znanj s podroŸja nacionalne varnosti in obrambe s konkretno vsestransko analizo stanja na nacionalno-varnostnem in obrambnem podroŸju Slovenije, oboje pa daje potrebno vizijo in usmeritve razvoja slovenskega obrambnega sistema za bodoŸnost. "
"Dokument je dovolj sploçen in çirok, hkrati pa ustrezno konkreten, da daje usmeritve za nadaljnji razvoj in izvedbo reform."
"S strateçkim pregledom obrambe je bil opravljen temeljit vsestranski razmislek o Slovenski vojski in obrambnem sistemu naçe dr§ave. "
"Podani so temelji za reformo naçega obrambnega sistema, tako da bo le-ta usklajen z razpolo§ljivimi obrambnimi viri ter uŸinkovit in uspeçen v varnostnem novem okolu. "
"Tak obrambni sistem bo omogoŸal razvoj in oblikovanje usposobljenih, motiviranih in bojno sposobnih obrambnih sil, ki bodo zmo§ne opraviti vse naloge, ki izhajajo iz njihovih poslanstev."
"Strateçki pregled obrambe je torej uspeçno zakljuŸen, potrebne obrambn e reforme se naj izvedejo."
"Anton GRIZOLD"
"Minister za obrambo"
"1{001}Uvod"
"1.1{001}Namen obrambnih reform"
"Obrambne reforme so nujna posledica spreminjanja zunanjih in notranjih dejavnikov, ki so ali bodo vplivali na delovanje in uŸinkovitost obrambnega sistema. "
"Po doloŸenem obdobju izvajanja obrambnih reform, ob spremembi nacionalnih ciljev, razpolo§ljivosti virov ali ogro§anja nacionalnih interesov je treba izvesti strateçki pregled obrambe, kot posledico tega pa doloŸiti usmeritev za nadaljnje izvajanje reform na obrambnem podroŸju."
"V zadnjem desetletju so nastale v varnostnem okolju çtevilne spremembe in Republika Slovenija (RS) prevzema z vkljuŸitvijo v zvezo NATO in EU leta 2004 vse veŸjo obveznost pri njihovem obvladovanju in oblikovanju. "
"KljuŸni zunanji dejavniki so vse bolj heterogeno, nepredvidljivo in stalno spreminjajoŸe se mednarodno okolje, vse pogostejçi in vse intenzivnejçi regionalni (lokalni) konflikti ter spreminjanje narave in prioritete varnostnih tveganj in gro§enj (predvsem po 11. septembru)."
"Spremembe v okolju zahtevajo temeljit razmislek o novem poslanstvu, nalogah in zmogljivostih obrambnih sil RS (v nadaljevanju Slovenska vojska ali SV), tem spremembam pa se bo moral prilagoditi celoten obrambni sistem RS."
"Poglavitni cilj obrambnih reform je oblikovanje in zagotavljanje usposobljenih, motiviranih, bojno sposobnih in povezljivih obrambnih sil, ki bodo z jasnim vodenjem, usmerjenim v spremembe, ter zgrajene na znanju, izkuçnjah in pozitivni tradiciji, dopolnjeni z uporabo sodobne doktrine in tehnologije, uŸinkovito sledile jasnim strateçkim ciljem. "
"Samo takçne obrambne sile RS bodo doma in v tujini priznane kot zaupanja vredne in sposobne izpolnjevati svojo nacionalno in mednarodno vlogo."
"1.2{001}Proces obrambnih reform"
"Strateçki pregled ob rambe je podlaga za izvedbo oziroma nadaljevanje obrambnih reform. "
"Z njim doloŸamo dolgoroŸne strateçke cilje, zasnovane na nacionalnih interesih ter uravnote§ene s Ÿlanstvom v Natu, potrebne zmogljivosti, strukturo sil ter vmesne cilje pri njihovem oblikovanju. "
"Pregled je podlaga za doloŸitev pristojnosti in odgovornosti v obrambnem sistemu, prednostnih dejavnosti in virov za doseganje ciljev. "
"Vsekakor je nujno, da dejavnosti in viri omogoŸajo doseganje §elenih strateçkih rezultatov pri zagotavljanju nacio nalne varnosti."
"Na podlagi ugotovitev strateçkega pregleda obrambe bodo izvedene obrambne reforme, ki obsegajo tudi spremembe in dopolnitve obrambne strategije in naŸrtov, zmogljivosti in strukture SV ter z njo povezano popolnjevanje, modernizacijo, infrastrukturo, doktrino in usposabljanje. "
"Izvajanje obrambnih reform zajema tudi upravljanje s finanŸnimi in kadrovskimi viri, opremljanje z oboro§itvijo in vojaçko opremo ter ostale dele obrambnega sistema."
"1.3{001}KljuŸna izhodiçŸa strateçkega obrambnega pregleda"
"Nacionalno varnostno okolje je izpostavljeno novim, drugaŸnim tveganjem in gro§njam, verjetnost vojaçkega ogro§anja pa ostaja razmeroma majhna. "
"2. Strateçka ocena varnostnega okolja zahteva takçno varnostno in obrambno politiko, ki bo ustrezna podlaga za u Ÿinkovito delovanje obrambnega sistema in predvsem SV pri prepreŸevanju in obvladovanju kriz in konfliktov ter podlaga za delovanje v zavezniçtvih in koalicijah."
"3. Slovenska obrambna politika se pri krepitvi nacionalne varnosti dr§ave in zmanjçevanju izpostavljenosti tveganjem konstruktivno vkljuŸuje v delo predvsem v telesih Organizacije zdru§enih narodov (OZN), Nata in EU. "
"Mednarodne organizacije bodo çe naprej imele kljuŸno vlogo pri stabilizaciji evroatlantskega varnostnega okolja. "
"4. Pri preoblikovanju SV je treba upoçtevati ravnovesje med poslanstvom, nalogami, modernizacijo (opremljenostjo) in viri. "
"Glede na spremembe v varnostnem okolju in razpolo§ljive finanŸne vire je treba doloŸati prednostne naloge SV in njene zmogljivosti. "
"5. Sodelovanje SV v mednarodnih operacijah, çe posebej v operacijah kriznega odzivanja, zahteva njeno operativno usposobljenost, pripravljenost ter zagotovitev razpolo§ljivih sil. Te morajo biti sposobne delovati v zdru§enih mednarodnih operacijah z oboro§enimi silami drugih dr§av. "
"{001}6.{002}Naborniçki sistem popolnjevanja SV je skladno s sprejeto zakonodajo §e leta 2003 v glavnem nadomestilo poklicno popolnjevanje. "
"Uvedena je bila tudi pogodbena rezerva, ki se bo skladno z zakonodajo najkasneje do leta 2010 dopolnjevala z obvezno rezervo."
"2{001}Spremembe v strateçkem okolju"
"Temeljne znaŸilnosti strateçkega okolja so izjemna zapletenost, veŸplastnost in vsestranskost, nestabilnost in spremenljivost ter naraçŸanje çtevila konfliktov nizke intenzivnosti. "
"V zadnjem desetletju prevladujejo predvsem etniŸni in obmejni konflikti, ki jih pogosto spodbuja in spremlja politiŸna, gospodarska in socialna destabilizacija okolja."
"Potencialna konfliktna obmoŸja v naçem o§jem in çirçem varnostnem okolju so Balkan, Bli§nji vzhod in Zakavkazje. "
"V strateçkem okolju RS je veŸina virov ogro§anja nesimetriŸna. "
"Pomen klasiŸnih vojaçkih ogro§anj se zmanjçuje, Ÿeprav jih ni mogoŸe povsem izkljuŸiti, vse pogostejçi pa so nevojaçki viri ogro§anja, izmed katerih posebej izstopajo terorizem, trgovina z mamili, organizirani kriminal in oro§je za mno§iŸno uniŸevanje v rokah nelegalnih vojaçkih zdru§b. "
"Ustrezen odgovor na pojave nesimetriŸnih gro§enj je v oblikovanju enotnega sistema nacionalne varnosti, vkljuŸenega tako v sistem kolektivne obrambe kot kolektivne varnosti, pri Ÿemer je za zagotavljanje politiŸne, diplomatske, gospodarske, informacijske in vojaçke varnosti treba uŸinkovito uporabiti kljuŸne elemente moŸi dr§ave."
"RS mora vzpostaviti odziven nacionalnovarnostni in znotraj tega obrambni sistem, ki se bo lahko uŸinkovito prilagajal tudi pogostim in intenzivnim spremembam v strateçkem okolju, zmanjçeval mo§nosti za nastanek krize in se bo sposoben odloŸno in uspeçno spopasti tudi z negativnim razvojem dogodkov, ki lahko povzroŸijo izredno stanje."
"S spremembami v strateçke m okolju se spreminja tudi spekter vojaçkih nalog SV. "
"V miru bodo prevladovale razliŸne oblike urjenja in usposabljanja, zagotavljanja pomoŸi ob naravnih in drugih nesreŸah, sodelovanje v operacijah kriznega odzivanja ter naloge, povezane s podporo drugim dr§avnim organom in organizacijam pri zagotavljanju varnosti in blaginje dr§avljanov RS. "
"Spekter vojaçkih nalog v vojni bo çirçi, prav tako spekter operativnih nalog, ki bodo nepredvidljive."
"2.1{001}Śivljenjsko okolje"
"Zdravo in stabilno §ivljenjsko okolje je n ujen pogoj za zagotavljanje primerne stopnje sploçne (nacionalne) varnosti. "
"Śivljenjsko okolje z vso svojo vsestranskostjo in veŸplastnostjo odloŸno vpliva na zagotavljanje razliŸnih vidikov varnosti, tako globalne kot mednarodne, regionalne, nacionalne ter tudi individualne, saj oblikuje mo§nosti razvoja in opredeljuje odnose tako v mednarodni skupnosti kot tudi v regiji in nacionalni dr§avi. "
"Ob tem bistveno vpliva tudi na osebni razvoj posameznika in celotne dru§be ter na sploçno socialno blagostanje."
"Na zagotavljanje varnosti vplivajo tako naravno okolje kot vsi posegi in dejavnosti Ÿloveka v okolju. "
"Sploçni dru§beni in tehnoloçki razvoj pa je pomen teh dejavnikov çe poglobil; posameznik, dru§ba, dr§ava kot tudi mednarodna skupnost so vse bolj odvisni od stanja v okolju. "
"Hkrati so v absolutnem smislu tudi vse bolj odvisni od naravnega okolja in v njem zelo ranljivi."
"Dru§beno okolje se je razvijalo vzporedno s tehnoloçkim razvojem tudi v luŸi zagotavljanja veŸje varnosti Ÿloveka. "
"Sploçni dru§beni napredek in blagostanje neposredno izboljçujeta stopnjo varnosti. "
"Hkrati pa to isto okolje predstavlja nove vire ogro§anja, ki so posledica Ÿlovekovih posegov in dejavnosti v okolju. "
"PoveŸale so se predvsem zmo§nosti uniŸenja celega planeta, Ÿe bi priçlo do globalnega jedrskega spopada, in mo§nosti tehnoloçkih in drugih nesreŸ."
"Naravno okolje je za nacionalno varnost pomembno predvsem zaradi tega, ker nas lahko prizadene z naravnimi nesreŸami, kot so potresi, zemeljski plazovi, poplave ipd. "
"Vsega upoçtevanja vredna pa je tudi mo§nost tehnoloçkih in drugih nesreŸ; posledice nekaterih bi utegnile segati prek meja naçe dr§ave, zato bo morala RS tudi v prihodnje temu vidiku zagotavljanja nacionalne varnosti posveŸali veliko pozornost."
"Śivljenjsko okolje bo vedno bistveni varnostni element in bo s spremembami v strateçkem okolju tudi v prihodnje odloŸilno vplivalo na zagotavljanje nacionalne varnosti."
"2.2{001}Gospodarsko in socialno okolje"
"Gospodarsko in socialno okolje s svojimi zakonitostmi, znaŸilnostmi in pojavi neposredno vplivata na politiŸno-varnostne procese, zato ju çtejemo za bistvena elementa zagotavljanja oziroma ogro§anja varnosti. "
"Po koncu obdobja hladne vojne, ko je vse oŸitnejça demilitarizacija virov ogro§anja, postajata prav socialni in gospodarski vidik zagot avljanja sploçne (nacionalne) varnosti vse pomembnejça."
"Sestavni del globalizacije je, da postajajo gospodarstva dr§av vedno bolj povezana in soodvisna, zaradi tega pa tudi bolj obŸutljiva za svetovna gospodarska gibanja. "
"RS si mora zato aktivno prizadevati za zagotavljanje stabilnosti v regiji in tudi çirçe, saj stabilnost regionalnega in globalnega gospodarskega okolja pozitivno vpliva na gospodarstvo posamezne dr§ave. "
"RS si aktivno prizadeva tudi za stabilizacijo in krepitev socialnega okolja v regiji, saj veŸja socialna varnost v regiji pomeni tudi veŸjo varnost RS in zmanjçuje nevojaçke vire ogro§anja naçe dr§ave. "
"Varnost in stabilnost gospodarskega in socialnega okolja sta odvisni od velikega çtevila dejavnikov, ki se medsebojno prepletajo. "
"Zato je za stabilizacijo regije nujno, da se ob razvijanju gospodarstev in izboljçevanju sploçnega dru§benega blagostanja razvijajo tudi primerni socialni vzorci, zgrajeni na medsebojni strpnosti in vrednotah modernega civiliziranega sveta."
"Źlanstvo RS v EU bo zagotovo pozitivno vplivalo na zmogljivosti slovenskega gospodarstva in jih bo okrepilo. "
"Tudi vŸlanitev RS v zvezo Nato bo poveŸala naço gospodarsko moŸ in gospodarsko-politiŸni ugled RS v mednarodnem okolju. "
"UŸinki bodo predvsem srednje- in dolgoroŸni ter odvi sni od pripravljenosti slovenskega gospodarstva."
"S çirjenjem trgov in gospodarskim odpiranjem RS pa se poveŸujejo tudi nevarnost in mo§nosti za gospodarsko destabilizacijo RS, kar bi se utegnilo zgoditi kot posledica gospodarskih pretresov na mednarodnem trgu. "
"Źeprav skrajne oblike gospodarskih gro§enj (bojkoti, blokade in industrijske sabota§e) proti RS v veŸjem obsegu zdaj niso verjetne, se je nanje vseeno treba pripravljati."
"RS mora oblikovati takçno socialno politiko, ki bo zagotavljala socialno varnost vsem prebivalcem RS. "
"Njeni kljuŸni elementi so socialno usmerjen çolski in zdravstveni sistem ter uŸinkovita politika zmanjçevanja nezaposlenosti."
"Dejstvo je, da bosta Ministrstvo za obrambo (MO) in çe posebej SV v prihodnosti veŸja porabnika sredstev, vendar v dr§avi hkrati tudi veŸja delodajalca, s pomembnim vplivom tako na gospodarstvo (npr. spodbujanje razvoja in raziskav ter namenske proizvodnje) kot tudi na socialno stanje (npr. zaposlovanje)."
"2.3{001}Tehnoloçko-informacijsko okolje"
"Sploçen tehnoloçki razvoj, çe posebej pa razvoj digitalne tehnologije, je v zadnjih dvajsetih letih spro§il prehod iz industrijske v informacijsko dru§bo, v kateri se uvajajo nove oblike komuniciranja, poslovanja, vodenja in upravljanja, pa tudi izobra§evanja in usposabljanja."
"Tehnoloçko-informacijsko okolje je med tistimi, ki se razvijajo najhitreje. "
"Ina dru§bo vpliva vsestransko in veŸplastno, saj nas s svojo dinamiko razvoja in çtevilnimi inovacijami sili v hitre spremembe na tako rekoŸ vseh podroŸjih Ÿlovekovega delovanja in s tem odloŸilno sooblikuje tudi spremembe na varnostnem in obrambnem podroŸju."
"V sodobnem svetu je pravoŸasno posedovanje zelo pomembnih informacij in upravljanje z njimi §ivljenjsko pomembno. "
"Vsi dru§beni sistemi in celotno javno §ivljenje postajajo v c eloti odvisni od informacijske tehnologije."
"Prav to je bistveno tudi za upravljanje z obrambnim sistemom, kajti sprotno zbiranje podatkov hkrati z njihovo hitro obdelavo je odloŸilno za uspeçno naŸrtovanje in pravilno odloŸanje. "
"Sodobno tehnoloçko-informacijsko okolje zahteva prilagajanje oboro§enih sil in korenito spreminja naravo vojskovanja. "
"Danes so digitalizirana §e bojiçŸa na taktiŸni ravni, kaj çele bojevaliçŸa in celotno vojskovaliçŸe, oboro§itveni sistemi pa vedno bolj avtomatizirani. "
"Razvoj sodobnih, informacijsko podprtih oboro§itvenih sistemov ter sistemov poveljevanja in kontrole gre neustavljivo svojo pot."
"Vdori v informacijske sisteme, blokada delovanja celotnih sistemov, pregledovanje, spreminjanje ali uniŸevanje podatkov, posredovanje netoŸnih, napaŸnih ali zavajajoŸih informacij so nove oblike ogro§anj; govorimo o (zlo)rabi informacijskih sistemov. "
"Za sistem nacionalne varnosti je zato izjemno pomembno, da se oblikujejo informacijski sitemi, ki bodo omogoŸali celostno povezovanje ter ustrezno zaçŸito in zavarovanje vseh njihovih elementov."
"Za zagotavljanje nacionalne varnosti sta izrednega pomena obvladovanje in ustrezna zaçŸita tehnoloçko-informacijskega okolja kajti drugaŸe utegne sicer pozitiven tehnoloçko-informacijski razvoj zelo negativ no vplivati na zagotavljanje nacionalne varnosti."
"2.4{001}PolitiŸno okolje"
"Z globalizacijo gospodarskih in politiŸnih odnosov prihaja tudi do varnostne, obrambne in vojaçke globalizacije. "
"Sodobne gro§nje varnost so Ÿedalje bolj nepredvidljive, asimetriŸne in transnacionalne. "
"Njihova zapletenost, vsestranskost in çirina §e presega varnostne in obrambne zmogljivosti posameznih dr§av. "
"V prihodnjem politiŸno-varnostnem okolju bodo dr§ave zaradi zapletenosti, veŸplastnosti in nepredvidljivosti virov ogro§anja ter zaradi omejenosti nacionalnih virov prisiljene vse bolj krepiti tudi mednarodno varnostno in obrambno sodelovanje in povezovanje. "
"RS bo zato za zagotavljanje svoje nacionalne varnosti in krepitve miru, varnosti in stabilnosti v mednarodni skupnosti çe naprej razvijala lasten nacionalnovarnostni sistem. "
"Njegovo uŸinkovitost bo dopolnjevala in poveŸevala z aktivnim sodelovanjem v sistemih kolektivne varnosti (OZN, OVSE), kolektivne obrambe (zveza Nato) in EU ter s smotrnim vkljuŸevanjem v regionalne varnostne pobude. "
"Organizacija zdru§enih narodov je eden od temeljev upravljanja in urejanja mednarodnih politiŸno-varnostnih vpraçanj in izzivov. "
"Źeprav se velikokrat izpostavlja vpraçanje njene uŸinkovitosti in potrebe po reformah, je njeno poslanstvo zaradi velikega çtevila Ÿlanstva in vsebine nalog, ki jih izvaja, neprecenljivo. "
"OZN je edina globalna organizacija, ki odprta varnostna in ostala vpraçanja v mednarodni skupnosti reçuje na tako çiroki ravni."
"Za RS sta çe posebej pomembni Ÿlanstvi v EU in zvezi Nato, ki predstavljata strateçka mehanizma za zagotavljanje stabilnega in varnega okolja, kot predpogoja za nemoten razvoj dr§ave."
"Tudi zveza Nato se zaradi spreminjanja politiŸno-varnostnih okoliçŸin intenzivno spreminja. "
"Zaradi spopadanja s sodobnimi gro§njami varnosti mora biti sposobna uŸinkovito voditi vojaçkie operacije izven ozemlja dr§av Ÿlanic, to pa je tako za zvezo Nato kot za njene posamezne Ÿlanice nov politiŸni in vojaçki izziv. "
"Trenutni procesi v zavezniçtvu ka§ejo odloŸenost, da vzpostavi potrebno strukturo in zmogljivosti sil za uresniŸitev omenjenih nalog in hkrati ohrani status zaupanja vredne vojaçke sile v mednarodnem okolju. "
"Ob tem je treba poudariti, da so tako RS kot tudi ostale dr§ave kandidatke za Ÿlanstvo v zvezi Nato §e pred polnopravnim Ÿlanstvom uspeçno sodelovale pri uresniŸevanju skupnih nalog zavezniçtva in so bile tako do doloŸene mere §e vkljuŸene v oblikovanje skupnih zmogljivosti. "
"RS bo nadaljevala s preoblikovanjem SV, da bo skupaj z zavezniki sposobna Ÿim uŸinkoviteje sodelovati pri zagotavljanju miru, varnosti in stabilnosti v mednarodni skupnosti, vkljuŸno z nalogami kolektivne obrambe."
"V mednarodno varnostno-obrambno okolje vse bolj vstopa tudi EU z jasno izra§eno §eljo in potrebo po oblikovanju lastnih vojaçkih zmogljivost i, ki bi jih uporabila, kadar bi §elela izvajati ali voditi vojaçke operacije izven zavezniçtva. "
"RS se bo aktivno vkljuŸila v procese tesnejçega evropskega obrambnega sodelovanja, seveda pod pogojem, da to ne bo pomenilo podvajanja §e obstojeŸih zmogljivosti zveze Nato. "
"Oblikovanje evropskih vojaçkih sil je çele na zaŸetku. Za uresniŸitev tega projekta pa je treba med Ÿlanicami EU najprej zagotoviti sploçen politiŸni konsenz o njegovi vsebini in obsegu. "
"Ob tem je za RS pomembno predvsem dejstvo, da bo z vkljuŸitvijo v zvezo Nato in z vstopom v EU dodatno okrepila svoj varnostni polo§aj in poveŸala mo§nosti vplivanja na politiŸno-varnostne procese v mednarodni skupnosti."
"Pomemben dejavnik stabilizacije in krepitve pozitivnih mednarodnih odnosov ter zagotavljanja mednarodne varnosti je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). "
"Odigrala je zelo aktivno vlogo tudi na obmoŸju dr§av nekdanje Jugoslavije in je neposredno vplivala na stabilizacijo varnostnih razmer v soseçŸini RS, bo pa tudi tudi v prihodnje vplivna predvsem tam, kjer ni zadostne politiŸne, gospodarske in socialne stabilnosti in je treba s preventivnimi politiŸnimi mehanizmi zagotavljati njihovo stabilnost. "
"V jugovzhodni Evropi bo kljub izboljçanju varnostnih razmer tudi v prihodnje nujno treba ves Ÿas zmanjçevati in prepreŸevati napetosti. "
"Mir v regiji bo mogoŸe ohranjati s krepitvijo sodelovanja, pa tudi çe vedno z zelo prepoznavno pasivno in po potrebi tudi aktivno vojaçko navzoŸnostjo mednarodne skupnosti. "
"VkljuŸevanje dr§av vzhodne in jugovzhodne Evrope v zahodnoevropske mednarodne gospodarske in politiŸno-varnostne in obrambne povezave bo pomagalo zmanjçevati nestabilnosti tega obmoŸja. "
"Vendar bodo nestabilnosti in napetosti v JVE in na njenem obrobju çe naprej ostale mo§en vir ogro§anja evropske varnosti in s tem tudi varnosti naçe dr§ave. "
"Za RS je §ivljenjsko pomembno, da se politiŸno-varnostne razmere na obmoŸju bivçe Jugoslavije in v çirçi regiji dokonŸno umirijo. "
"Prav zaradi tega je RS zelo aktivna v Paktu stabilnosti za JV Evropo. "
"Z nenehnim delom pri normaliziranju odnosov v regiji, ki ni omejeno zgolj na politiŸno-gospodarske mehanizme, ampak vkljuŸuje tudi vojaçko navzoŸnost, RS neposredno krepi svoj varnostni polo§aj in ugled v mednarodni skupnosti."
"2.5{001}Vojaçko okolje"
"Vloga in pomen vojaçkega okolja sta se po koncu delitve sveta na dva nasprotujoŸa si pola moŸno spremenila. "
"Zdaj so v ospredju drugaŸni, prej v ozadje potisnjeni viri ogro§anja. "
"Oboro§ene sile razvitih industrijskih dr§av so nekdaj prednostno nalogo varovanja nacionalnega in zavezniçkega ozemlja uskladile s spremembami v strateçkem okolju. "
"Ob prepreŸevanju in obvladovanju konfliktov izven nacionalnih ozemelj in ozemelj zavezniçtev danes oboro§ene sile upravljajo s kriznimi in pokriznimi predeli ter pomagajo pri odstranjevanju nevojaçkih virov ogro§anja. "
"PolitiŸno, socialno, gospodarsko in ekoloçko destabilizirana obmoŸja, teroristiŸne organizacije in mednarodne zdru§be organiziranega kriminala, mno§iŸne migracije, çirjenje oro§ij za mno§iŸno uniŸevanje ipd. bodo v prihodnje temeljni in po vsem svetu razçirjeni viri ogro§anja varnosti. "
"V njihovo obvladovanje bodo bolj kot doslej vkljuŸene tudi oboro§ene sile, ki pa bodo zaradi globalizacije virov ogro§anja prisiljene izvajati kobinirane in skupne mednarodne operacije. "
"Samo veŸnamenske (varnostne in) obrambne sile se bodo sposobne hitro prilagajati spreminjajoŸi se vsebini in dinamiki dogajanja v varnostnem okolju."
"Glavna naŸela (bojnega) delovanja oboro§enih sil v prihodnje bodo: "
"hitro posredovanje oziroma Ÿimprejçnje reagiranje na nastalo krizo,"
" razporeditev na obmoŸje krize v Ÿim krajçem Ÿasu in Ÿimprejçnja pripravljenost za (bojno) delovanje,"
"{001}{002}vzdr§ljivost in samostojno in uŸinkovito opravljanje nalog,"
"{001}{002}raznovrstnost in opravljanje celotnega oziroma Ÿim veŸjega sp ektra nalog,"
"{001}{002}pre§ivetje in sposobnost za obrambo lastnih sil ter"
" trdo§ivost oziroma odpornost proti razliŸnim vrstam napadov in sposobnost za dolgoroŸno delovanje in opravljanje razliŸnih nalog."
"V prihodnosti bodo priprave na (bojno) delovanje oboro§enih sil zahtevale korenite spremembe v urjenju, usposabljanju vodstva, razvoju konceptov in doktrin ter razvoju in uvajanju novih (bojnih) sredstev. "
"Sodobne oboro§ene sile bodo sposobne delovati v zelo razliŸnih vremenskih razmerah in na zelo razliŸnih terenih, pa tudi ne glede na to , ali bo nasprotnik uporabljal konvencionalne in nekonvencionalne oblike bojevanja. "
"Namesto konvencionalnega bojevanja sile proti sili bo vse pogostejçe nekonvencionalno, nesimetriŸno bojevanje, bojevanje sistema proti sistemu."
"Skladno s spremembami strateçkega okolja, v katerem je vse veŸ dinamike in nepredvidljivih dogajanj, se bo morala biti SV sposobna prilagajati, delovati in odgovarjati tako na konvencionalne kot tudi na nekonvencionalne vrste ogro§anja nacionalne varnosti. "
"Zato bo razvila in vzdr§evala ustrezne zmogljivosti za uŸinkovito obrambo dr§ave, sodelovanje v zavezniçtvih in koalicijah ter pri zaçŸiti, reçevanju in pomoŸi ob naravnih in drugih nesreŸah."
"Enote SV bodo morale biti modularne in prilagodljive za razliŸne naloge in potrebe, sposobne skupnega in soŸasnega delovanja z drugimi enotami ter povezane v sodoben informacijski sistem. "
"To jim bo omogoŸilo, da bodo o dogajanju na bojiçŸu vedele veŸ ter da bodo simultano delovale proti nasprotniku. "
"V prihodnosti bodo morale biti sposobne delovati povezano z drugimi v mednarodnem okolju."
"2.6{001}Ogro§anje nacionalne varnosti Republike S{002}lovenije"
"Za RS je znaŸilna dokaj visoka stopnja varnosti v razmeroma nestabilnem regionalnem in çirçem mednarodnem okolju, kjer utegne biti tako kot druge razvite industrijske dr§ave v prihodnje vse bolj izpostavljena tudi nesimetriŸnim nevojaçkim varnostnim tveganjem in gro§njam. "
"V RS se zavedamo, da zaradi majhnosti in omejenih virov sami ne moremo zagotoviti vsestransko uŸinkovitega nacionalnovarnostnega sistema, zato ga krepimo tudi s povezovanjem v sisteme kolektivne varnosti in kolektivne obrambe."
"Najbolj prepoznavne gro§nje nacionalni varnosti RS v prihodnjem obdobju bodo organiziran mednarodni kriminal, ilegalne migracije, mednarodni terorizem, çirjenje oro§ja za mno§iŸno uniŸevanje idr. "
"Zato bomo morali çe bolj uskalditi in povezati varnostne in obrambne strukture za take primere ogro§anja ter za to dopolniti normativne, tehniŸne in druge reçitve. "
"Po vsebini gre sicer za klasiŸne varnostne probleme, ki pa so vse bolj razçirjeni in intenzivni zato utegnejo v doloŸenih razmerah zahtevati tudi sodelovanje obrambnih struktur v doloŸenem omejenem obsegu. "
"Najbolj aktualne oblike varnostnih tveganj in gro§enj so praviloma transnacionalne, zato je pri njihovem prepreŸevanju in obvladovanju vse bolj nepogreçljivo mednarodno sodelovanje, vkljuŸno s sodelovanjem v sistemu kolektivne varnosti in kolektivne obrambe. "
"Pogoj za uspeçno prepreŸevanje, omejevanje in obvladovanje sodobnih varnostnih tveganj in gro§enj je tudi njihovo stalno in celovito spremljanje ter ocenjevanje, ki mu mora na obrambnem podroŸju vedno slediti pravoŸasno in ustrezno prilagajanje vojaçkih ter nevojaçkih mehanizmov in instrumentov."
"3{001}Nacionalnovarnostna in obrambna politika Republike S{002}lovenije"
"3.1{001}Nacionalnovarnostna politika"
"Nacionalnovarnostna politika je uravnote§ena celota dejavnosti in programov zlasti zunanje, obrambne, gospodarske, ekoloçke, socialne in kulturne politike. "
"Najpomembnejçi cilj nacionalnovarnostne politike , Ÿe izhajamo iz trajnih §ivljenjskih in strateçkih interesov ter vrednot RS, je zagotavljanje varnosti naçe dr§ave, varovanje in ohranjanje nacionalne identitete ter sodelovanje pri krepitvi miru, varnosti in stabilnosti na regionalni in globalni ravni. "
"Da bi dosegli ta cilj, aktivno sodelujemo v regionalnih in globalnih varnostnih institucijah, kot so OZN, Nato, EU in OVSE."
"Cilji zunanje politike RS, kot so utrjevanje mednarodnega polo§aja in ugleda dr§ave, stabilni in dobri sosedski odnosi, aktivno sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju politike EU in zveze Nato, Ÿlanstvo v OECD, aktivno delovanje v OZN, OVSE in WTO, tesnejçe sodelovanje z dr§avami Srednje Evrope v okviru SEP, aktivno sodelovanje pri stabilizaciji obmoŸja JVE, krepitev gospodarskega sodelovanja in podobno, doloŸajo v pomemebnem obsegu tudi naço neposredno nacionalnovarnostno politiko."
"Celovit razvoj regionalnega sodelovanja in delovanje v evroatlantskih povezavah zagotavljata Sloveniji, kot dr§avi z omejenimi viri, dolgoroŸno varnost. "
"Prizadevamo si postaviti in utrditi takçne odnose z dr§avami v regiji in çirçe, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju in poglobljenem vsestranskem sodelovanju. "
"SpreminjajoŸe se strateçko okolje in nepredvidljiva varnostna tveganja in gro§enje zahtevajo od nacionalnovarnostne politike, da vzpostavi uŸinkovite varnostne mehanizme in instrumente za zagotavljanje ustrezne stopnje nacionalne in mednarodne varnosti. "
"Glede na ta dejstva bodo strateçki cilji nacionalnovarnostne politike v prihodnje zlasti:"
"z aktivno vlogo v mednarodni skupnosti in v globaliziranem svetu zagotavljati nacionalno celovitost in blaginjo, "
"varovati in ohranjati nacionalno identiteto,"
" uresniŸevati temeljne interese RS, verificirane v sistemu demokratiŸnega odloŸanja,"
" aktivno delovati v zvezi Nato,"
"{001}{002}sodelovati v evropski varnostni in obrambni politiki (EVOP), "
" sodelovati v OVSE in çe posebej v OZN, kar poleg zagotavljanja nacionalne varnosti pomembno prispeva çe k varovanju Ÿlovekovih pravic, spoçtovanju mednarodnega prava, zagotavljanju mednarodnega gospodarskega in socialnega razvoja, varovanju naravnih virov in zmanjçevanju razslojevanja v dru§bi,"
"prepreŸevati nastajanje kriz in jih pomagati odpravljati, med seboj si pomagati ob naravnih in drugih nesreŸah ter izvajajati skupne mednarodne humanitarne in reçevalne akcije."
"3.2{001}Obrambna politika"
"Kot del nacionalnovarnostne politike obrambna politika R Slovenije obsega naŸrte, programe in dejavnosti, ki bodo omogoŸali obrambo dr§ave z lastnimi obrambnimi zmogljivostmi in v sodelovanju z zavezniki. "
"Z vkljuŸitvijo v zvezo Nato in EU varnost in obramba RS nista veŸ samo nacionalni, ampak postajata sestavni del evropske in mednarodne varnosti in obrambe in se tako zagotavljata tudi v çirçem mednarodnem prostoru."
"Sodelovanje vojaçkih zmogljivosti RS v mednarodnih operacijah v podporo miru zato postaja pomemben dejavnik naçe zunanje politike. "
"To pa zahteva preoblikovanje obrambnega sistema v sodoben, odziven in mednarodno povezljiv sistem. "
"Slovensko obrambno politiko tako danes doloŸajo trije dejavniki:"
"veŸnacionalno povezovanje in sodelovanje SV v evroatlantskih varnostnih povezavah,"
"{001}{002}poveŸan obseg sodelovanja v mednarodnih operacijah ter"
" obrambno planiranje skladno z razpolo§ljivimi obrambnimi viri."
"3.2.1{001}VeŸnacionalno povezovanje in sodelovanje"
"3.2.1.1 OZN"
"Tudi v 21. stoletju bodo imeli Zdru§eni narodi pomembno vlogo ter odgovornost pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti. "
"Operacije v podporo miru, ki jih vodi OZN, dobivajo novo podobo, saj se OZN vse bolj vkljuŸujejo tudi v operacije za prepreŸevanje konfliktov, ki obsegajo tako politiŸne kot vojaçke dejavnosti."
"RS je aprila 2003 podpisala Memorandum o sodelovanju v VeŸnacionalni brigadi stalno pripravljenih sil za potrebe OZN (SHIRBRIG - Multinational United Nations Stand-by Forces High Readiness Brigade), v nabor sil pa je prijavila vod vojaçke policije in imenovala enega Ÿastnika kot nestalnega Ÿlana poveljstva."
"3.2.1.2 Nato"
"Na vrhunskem sreŸanju zavezniçtva v Pragi je RS prejela povabilo, da priŸne s pristopnimi pogovori, ki jo bodo vodili v polnopravno Ÿlanstvo v Severnoatlantski pogodbi. "
"Med pristopnimi pogovori je naça dr§ava formalno potrdila pripravljenost in sposobnost za prevzem politiŸnih in vojaçkih obveznosti in zavez, ki izhajajo iz Washingtonskega sporazuma, ćtudije o çiritvi Nata ter celotnih politiŸnih in pravnih izkuçenj zveze Nato, vkljuŸno s politiko Nata in tretjih dr§av."
"RS bo zagotavljala zadostne proraŸunske vire za uresniŸevanje Ÿlanske obveznosti v zavezniçtvu. "
"V skupni civilni in vojaçki proraŸun ter program varnostnih investicij Nata bo prispevala na podlagi predlaganih meril, po katerih je dele§ RS 0,26 in 0,3018 % (ta dele§ se nanaça na dejavnosti, pri katerih Francija ne sodeluje)."
"RS se zaveda dejstva, da zavezniçtvo deluje na podlagi skupnih staliçŸ in naŸela soglasj a, in to dejstvo sprejema, zato si bo znotraj zavezniçtva prizadevala za doseganje soglasja."
"LoŸeno od pristopnih pogovorov, ko so bile v obravnavi formalne obveznosti za polnopravno Ÿlanstvo, je RS upoçtevala nasvete zaveznic in pripravila rokovnik za izvedbo obrambnih reform. "
"V njem so naloge, ki bodo omogoŸile ustrezen prispevek RS k zavezniçtvu, hkrati pa je z njimi dokazala Natu nadaljnji napredek pred vstopom v zavezniçtvo. "
"Slovenija je 29. marca 2004 postala Ÿlanica zveze Nato."
"VkljuŸitev v Nato je doloŸene dele obrambnih reform çe pospeçilo in odprlo çtevilne dodatne odgovornosti in obveznosti, povezane z izvajanjem kolektivne obrambe in s sodelovanjem z zavezniki. "
"Sprejeli smo ustrezno zakonodajo za sodelovanje v kolektivni obrambi, kar pomeni za sodelovanje slovenskih sil v tujini pa tudi za prihod zavezniçkih sil v RS. "
"Z vkljuŸitvijo v Nato RS uvaja obrambno planiranje, primerljivo z obrambnim planiranjem Nata. "
"RS uvaja tudi korporativno naŸrtovanje, izpopolnjen sistem upravljanja in naŸrtovanja obrambnih virov ter letni pregled uspeçnosti izvajanja naŸrtov. "
"V tem okviru je §e uveden dvoletni cikel sprejemanja dr§avnega proraŸuna. "
"Za potrebe vojaçkih zmogljivosti zveze Nato, kot je opredeljeno v ciljih sil, bo RS zagotavljala motorizirano pehotno Ÿeto z rotacijo za sodelovanje v vseh nalogah Nata z omejitvami glede zraŸne obrambe in komunikacij. "
"Do konca leta 2006 bomo sposobni zagotoviti motorizirani pehotni bataljon. "
"Do konca leta 2009 bomo zagotovili popolnoma premestljivo in podprto bataljonsko bojno skupino, do konca leta 2012 pa popolnoma premestljivo in podprto bataljonsko bojno skupino z rotacijo. "
"Naça dr§ava bo v dogovoru z zavezniçtvom razvijala tudi druge zmogljivosti, in sicer RKBO, podporo dr§ave gostiteljice, vojaçko policijo, komunikacije in informacijsko ter sistemsko podporo. "
"ZaŸetna operativnost centra za izvajanje operacij pri zagotavljanju suverenosti zraŸnega prostora se je, s polnopravnim Ÿlanstvom v Natu nadgradila, tako da bomo pripravljeni izvajati nujne ukrepe za zagotavljanje povezljivosti kontrole in nadzora nad zraŸnim prostorom s celovitim sistemom zraŸne obrambe Nata (NATO Integrated Extended Air Defence System). "
"Nadgradili bomo tudi komunikacijske mre§e za prenos zvoka in podatkov. "
"Vzpostavili bomo sistem podpore dr§ave gostiteljice (Host Nation Support) zavezniçkim silam. "
"Uskladili bomo vojaçko izobra§evanje in usposabljanje s strategijo, doktrinami, postopki in standardi Nato ob upoçtevanju, da so enote sil za posredovanje §e izurjene po teh naŸelih. "
"Zaradi potreb in prilagoditve zavezniçtvu bomo enote glavnih obrambnih sil usposobili po skupnih doktrinah in postopkih Nata do konca leta 2005, preostale enote SV pa do konca leta 2007."
"Do konca leta 2003 smo §e poskrbeli, da bo imelo osebje za redno delo z zadevami v zvezi z Natom primerno jezikovno znanje. "
"RS bo ohranjala viçino obrambnih izdatkov na ravni, ki bo zagotavljala nadaljnje izvajanje obrambnih reform, preoblikovanje in modernizacijo vojske ter omogoŸala primerno raven nalo§b v posodabljanje opreme in infrastrukture. "
"S tem se bodo krepile povezljivost, bojna uŸinkovitost, zmo§nosti premestitve in vzdr§ljivosti enot. "
"će naprej si bomo prizadevali za vzpostavitev in ohranjanje kadrovske ssestave, primerljive s sestavo v zavezniçkih dr§avah. "
"Morebitne prese§ke v vojski bomo odpravljali z upokojevanjem, s preçolanjem in premeçŸanjem na delovna mesta v druge dr§avne organe. "
"Ohranili in izboljçali bomo preglednost sistema za upravljanje s kadri ter zagotovili karierne poti Ÿastnikov in civilnih oseb, primerljive z zavezniçkimi dr§avami. "
"Ob upoçtevanju nove sistemske zakonodaje bo prednostno izboljçan sistem ocenjevanja in spremljanja posameznika, prilagojen bo sistem izobra§evanja in usposabljanja, pri tem pa bo jasno oblikovana karierna pot."
"3.2.1.3 EU in EVOP"
"VkljuŸevanje v EVOP je eden pomembnih ciljev zunanje in varnostne politike RS. "
"Naça dr§ava se zavzema za nadaljnjo krepitev varnostne in obrambne politike EU, saj lahko Unija pomembno vpliva na stabilnost evropske celine in çirçega mednarodnega okolja. "
"S krepitvijo obrambne sestavine bo EU postala zanesljiv transatlantski partner, ker sta evropska varnostna in obrambna ter Nato komplementarna."
"RS pripisuje poseben pomen strateçkemu partnerstvu in sodelovanju med EU in Natom. "
"Naça dr§ava si prizadeva zagotavljati svoje strateçke varnostne interese s sodelovanjem v evropski varnostni in obrambni politiki, ki postaja vse pomembnejçe orodje kriznega upravljanja, vkljuŸno z vojaçkimi operacijami, v katerih Nato ne bo sodeloval kot celota."
"Glede na Ÿlanstvo v EU in zvezi Nato RS ne namerava podvajati stroçkov in zmogljivosti ter obrambnega naŸrtovanja."
"Prispevek RS skupnim vojaçkim zmogljivostim EU bo enak kot prispevek k Natu, po kakovosti pa bo veŸji skladno z napredkom profesionalizacije SV in uresniŸevanjem obrambnih reform."
"RS sodeluje tudi pri oblikovanju evropske varnostne strategije (EVS), s katero bo EU lahko uŸinkoviteje izvajala zunanjo in varnostno politiko."
"3.2.1.4 OVSE"
"RS bo leta 2005 predsedovala OVSE. "
"S tem bo okrepila svojo prepoznavnost v evroatlantskih povezavah ter potrdila pripravljenost, da prevzame veŸjo odgovornost za krepitev varnosti in sodelovanja na çirçem obmoŸju delovanja OVSE kot tudi v mednarodni skupnosti. "
"Pri predsedovanju bo RS upoçtevala smernice in obveznosti iz dosedanjih dokumentov, çe posebej iz Listine evropske varnosti, ter zasnove celostne in kooperativne varnosti. "
"Cilj bo zagotoviti bolj prilagodljivo in uŸinkovito delovanje OVSE."
"Predsedovanje OVSE je za naço dr§avo velik vsebinski in organizacijski izziv, hkrati pa prilo§nost za uveljavljanje ter uresniŸevanje varnostno-politiŸnih interesov RS v vsestranskem okviru OVSE. "
"S Ÿlanstvom RS v EU in zvezi Nato se RS zaveda pomena enakopravne vkljuŸitve v obravnavo varnostnih vpraçanj tistih dr§av v JVE, Srednji Aziji in na Kavkazu, ki niso vkljuŸene v druge evropske integracijske procese, so pa pomembne za evropsko varnost in stabilnost. "
"3.2.1.5 Regionalno sodelovanje"
"Regionalno strateçko okolje RS predstavlja Jugovzhodna Evropa, ki zajema tudi zahodni Balkan. "
"Na tem obmoŸju §e veŸ kot desetletje intenzivno delujejo mednarodne, regionalne in nacionalne organizacije, ki poskuçajo doseŸi mir in red. "
"Naça dr§ava se z aktivno vlogo in podporo demokratiŸnim procesom na obmoŸju JVE §eli uveljaviti kot verodostojna partnerica v mednarodni skupnosti. "
"Sodelovanje v regiji, çe posebej v JVE, ter prispevek k miru in stabilnosti bosta za varnost naçe dr§ave in delovanje SV dolgoroŸno kljuŸna dejavnika. "
"Regionalno sodelovanje in sodelovanje s sosednjimi dr§avami je ena prednostnih opredelitev slovenske zunanje politike in tudi mednarodnega sodelovanja MO. "
"Namen je krepiti mir, varnost in stabilnost ter utrjevati zaupanje med dr§avami v Srednji Evropi in JVE. "
"VeŸnacionalne sile kopenske vojske"
"MO in SV okviru Kvadrilaterale, katere Ÿlanice so Slovenija, Italija, Mad§arska in Hrvaçka, sodeluje v dejavnostih veŸnacionalnih sil kopenske vojske (MLF - Multinational Land Force). "
"Prizadevamo si, da bi te sile delovale v okviru Nata kot brigada znotraj sil z visoko stopnjo pripravljenosti. "
"PrviŸ je bilo poveljstvo MLF poslano v mirovno operacijo novembra 2003; "
"v operaciji Joint Guardian (KFOR) na Kosovu deluje v sestavi italijansko-nemçkega kontingenta VeŸnacionalne brigade Jugozahod (Multinational Brigade South-West)."
"CENCOOP"
"Do pobude za sodelovanje srednjeevropskih dr§av v podporo miru (CENCOOP - Central European Nations' Cooperation in Peace Support) je priçlo zaradi potreb mednarodne skupnosti pri ohranjanju in vzdr§evanju miru, varnosti in stabilnosti. "
"Na 5. ministrskem sreŸanju so ministri sprejeli smernice o glavnih podroŸjih sodelovanja v CENCOOP ter predvideli oblikovanje enote iz dr§av Ÿlanic, ki bi jo poslali v mirovno operacijo v Bosni in Hercegovini."
"SEDM"
"Naça dr§ava se je leta 1997 vkljuŸila v Pobudo za sodelovanje obrambnih ministrstev Jugovzhodne Evrope (SEDM - Southeastern Europe Defence Ministerial), njen namen pa je krepiti mir, varnost in stabilnost ter utrjevati zaupanje med dr§avami JVE. "
"To sodelovanje poteka v duhu programa Partnerstva za mir in spodbuja hitrejçe vkljuŸevanje dr§av JVE v evroatlantske povezave. "
"R Slovenija je dejavna v koordinacijskem odboru (SEDM-CC), je pa tudi opazovalka v PolitiŸno-vojaçkem usmerjevalnem odboru - PMSC, ki vodi v pobudi vojaçko sodelovanje (MPFSEE). "
"Naça dr§ava je aktivna tudi v SEESIM (South-Eastern European Simulation Network). "
"Bila je pobudnica ustanovitve delovne skupine za sodelovanje obrambnih ministrstev na podroŸju prepreŸevanja çirjenja oro§ij za mno§iŸno uniŸevanje, varovanja dr§avnih meja in boja proti terorizmu (CBSC - WMD counter proliferation, border security and counter terrorism). "
"S statusom opazovalke Slovenija od leta 2002 sodeluje çe v projektu satelitske povezave vojaçkih bolniçnic (SIMIHO - Satelite Interconnection of Military Hospitals)."
"Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo in RACVIAC"
"Regionalni center za pomoŸ pri verifikaciji in uveljavljanju nadzora nad oboro§itvijo (RACVIAC - Regional Arms Control Verification and Implementation Assistance Centre) je bil vzpostavljen s sporazumom med Zvezno republiko NemŸijo in Republiko Hrvaçko v okviru Pakta stabilnosti za JVE. "
"Njegov sede§ je na Hrvaçkem."
"Namen RACVIAC je spodbujati dr§ave JVE k uŸinkovitem izvajanju sporazumov o nadzoru oboro§itve ter krepiti zaupanje in sodelovanje v regiji. "
"Hkrati ta center izvaja izobra§evanje in usposabljanje za izvajanje in verifikacijo nadzora nad oboro§itvijo."
"Naça dr§ava sodeluje pri delu RACVIAC in je septembra 2003 prepustila enoletno predsedovanje TurŸiji."
"3.2.1.6 Druge oblike sodelovanja"
"MO sodeluje kot koordinator med razliŸnimi dr§avnimi organi. "
"Ratificirana sta bila dopolnilno predlagana protokola II in IV CCW (Konvencije o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasiŸnega oro§ja, za katere se lahko çteje, da imajo Ÿezmerne travmatiŸne uŸinke ali da glede ciljev delujejo enako). "
"Nadaljevali se bodo postopki za ratifikacijo Pogodbe o odprtem nebu."
"MO bo dalo tudi pobudo za pristop RS k adaptirani pogodbi CFE (Pogodba o konvencionalnih silah v Evropi)."
"Marca 2003 se je bilo konŸalo tudi uniŸevanje protipehotnih min v oboro§itvi SV skladno s Konvencijo o prepovedi uporabe, kopiŸenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uniŸenju (t. i. Ottawska konvencija), ki pri nas velja od leta 1998."
"3.2.2{001}Sodelovanje v mednarodnih operacijah"
"PolitiŸni in varnostni interes R Slovenije je §iveti v varnem in stabilnem o§jem in çirçem okolju. "
"To zahteva aktivno vlogo SV pri krepitvi mednarodnega miru, varnosti in stabilnosti ter pri sodelovanju v operacijah kriznega odzivanja, ki vkljuŸujejo operacije v podporo miru in humanitarne operacije. "
"Te§içŸe takçnega delovanja bo çe naprej usmerjeno v JVE. "
"Kot odgovorna Ÿlanica mednarodne skupnosti pa bo naça dr§ava aktivno pripravljena delovati tudi na drugih kriznih §ariçŸih. "
"SV je trenutno vkljuŸena v operacije v podporo miru Natovih enot Sfor v BiH, v mednarodnih silah pod vodstvom Nato Kfor na Kosovu, v Uradu visokega predstavnika misiji OZN (OHR) v BiH, misiji OZN UNTSO na izraelsko-libanonski meji in v mirovni operaciji ISAF 4 v Afganistanu, skupaj z veŸ kot 200 pripadniki. "
"3.2.3{001}Obrambno planiranje"
"3.2.3.1 Obrambno planiranje kot del obrambne politike"
"Obrambno politiko dr§ave doloŸajo gro§nje nacionalni varnosti in nacionalni varnostni interesi. "
"Obrambno planiranje preoblikuje obrambno politiko v obrambni koncept ter doloŸi obseg in strukturo obrambnih sil."
"Obrambno planiranje je pomembno orodje dr§ave za oblikovanje potrebnih zmogljivosti obrambnega sistema oziroma obrambnih sil ter za razvoj nacionalne obrambne infrastrukture. "
"Obrambno planiranje je sestavni del procesa planiranja, s katerim lahko vlada skrbi za nadzor in koordinira naŸrtovanje, vzdr§evanje in gospodarno porabo obrambnih virov za razvoj nacionalnega obrambnega sistema."
"Proces obrambnega planiranja se priŸne z oblikovanjem ciljev varnosti na nacionalni ravni. "
"Nacionalni cilji varnosti predstavljajo tudi usmeritve za oblikovanje takçnega obrambnega sistema, ki bo omogoŸil oblikovanje in vzpostavitev obrambnih sil, sposobnih dosegati zastavljene cilje. "
"Proces mora imeti veŸ povratnih oziroma kontrolnih poti."
"3.2.3.2 Trenutno stanje na podroŸju obrambnega planiranja"
"V MO obstajajo elementi obrambnega planiranja, ki pa çe niso povsem povezani v celovit sistem. "
"Prav tako çe niso jasno doloŸeni nosilci posameznih delov procesa obrambnega planiranja. "
"Vzpostavlja se tudi srednjeroŸno planiranje, ki je podlaga za pripravo kadrovskih naŸrtov in naŸrtov usposabljanja, naŸrtovanje razvoja, opremljanja in nakupov vojaçke opreme. "
"će vedno je neustrezna tudi povezanost obrambnega proraŸuna z dolgoroŸnimi in srednjeroŸnimi cilji obrambnega sistema. "
"ObŸuten napredek pa je bil v zadnjem Ÿasu dose§en na podroŸju nadzora, çe posebej na podroŸju notranje in zunanje revizije."
"3.2.4{001}Obrambni viri{002} "
"Na kadrovskem podroŸju je pomembno zmanjçanje obsega vojne sestave SV s 76.000 leta 1999 na okoli 39.000 pripadnikov leta 2002. "
"Prehod na poklicno vojsko s pogodbeno rezervo omogoŸa ob vkljuŸitvi RS v zvezo Nato nadaljnje zmanjçanje obsega vojne sestave SV na manj kot 18.000 pripadnikov. "
"SV je imela konec leta 2003 v svoji sestavi 24.500 pripadnike, od tega je poklicna sestava çtela 6.376 pripadnikov, v upravnem delu MO pa je bilo zaposlenih na obrambnem podroŸju 1.183 oseb. "
"V letu 2003 se je v SV na novo zaposlilo 981 oseb, odçlo pa je 186 oseb. "
"Skladno z naŸrti se v SV poveŸuje çtevilo poklicnih vojakov in popolnjuje doloŸene enote s pripadniki pogodbene rezerve. "
"S tem se vojska na trgu delovne sile dokonŸno uveljavlja kot pomemben delodajalec. "
"Prehod na poklicno vojsko vkljuŸuje tudi t.i. funkcionalno profesionalizacijo oziroma uveljavitev ustreznega naŸina razmiçljanja, naŸrtovanja in delovanja. "
"V SV so predvsem zaradi naglega razvoja po osamosvojitvi dr§ave dokajçnja kadrovska neskladja v izobrazbi, Ÿinih in starosti. "
"Kadrovska neskladja v izobrazbi se Ÿutijo tudi v upravnem delu MO. "
"Ni çe izdelan celovit naŸrt razvoja kadrov in kariernih poti ter koncept pridobivanja in popolnjevanja SV s kariernimi in pogodbenimi pripadniki. "
"Niso çe razviti naŸini, kako zadr§ati kadre v vojaçki slu§bi. "
"Sistem urjenja, usposabljanja in izobra§evanja kadrov SV çe ni v celoti usklajen s spremembo naŸina popolnjevanja in spremenjeno strukturo sil SV. "
"PodroŸje funkcionalnega usposabljanja in izobra§evanja je bilo zapostavljeno tudi v upravnem delu MO.{001} Kljub temu doslej ni bilo veŸjih te§av pri zagotavljanju zadostnega çtevila kakovostnega novega kadra za delo v SV."
"Zagotavljanje ustrezne stopnje varnosti in vzpostavljanje uŸinkovitega obrambnega sistema se zaradi intenzivnega spreminjanja strateçkega okolja tudi v manjçih dr§avah pospeçeno spreminja iz delovno v kapitalno intenzivno dejavnost. "
"Na to vplivajo dra§ji kadri, dra§ja oboro§itev in oprema, vse veŸ mednarodnih obveznosti, v primeru Slovenije pa tudi odpravljanje nekaterih te§av in pomanjkljivosti iz preteklosti. "
"Vzpostavljanje ustreznih obrambnih zmogljivosti zato tudi v RS zahteva precejçnja finanŸna sredstva."
"V zadnjih dveh letih nam je na obrambnem podroŸju uspelo zaustaviti padanje dele§a BDP namenjenega za obrambne potrebe, obrniti trend ter zagotoviti zadovoljiv finanŸni okvir, ki zadoçŸa za nadaljevanje resne celovite reforme obrambnega sistema. "
"Tako se dele§ BDP namenjen za obrambne potrebe postopoma poveŸuje od 1,21 % leta 2000, 1,39 % leta 2001, 1,49 % leta 2002 do 1,52 % leta 2003. "
"Ker so finanŸna sredstva omejena, je izredno pomembno, da je poraba gospodarna, to pa je mogoŸe izboljçati predvsem z boljço funkcionalno organiziranostjo upravnega dela MO in SV, izloŸanjem neperspektivnih dejavnosti in sistemov, s standardizacijo postopkov in z vlaganjem v izboljçanje kakovosti kadra. "
"Tudi prednosti evroatlantskega povezovanja in sodelovanja bo treba optimalno izkoristiti, predvsem v okviru skupnega naŸrtovanja, skupne operativne rabe oboro§itvenih sistemov in skupnega usposabljanja."
"4{001}Strateçka vizija 2015"
"Strateçka vizija razvoja obrambnega sistema je oblikovanje in zagotavljanje usposobljenih, motiviranih, bojno sposobnih in povezljivih oboro§enih sil, ki bodo z uporabo sodobne doktrine in tehnologije sposobne izpolnjevati naloge doloŸene na nacionalni in mednarodni ravni. "
"SV mora biti doma in v tujini priznana kot zaupanja vredna in inovativna sila, ki bo ob vodstvu, usmerjenem v spremembe, z jasnim vodenjem, zasnovanem na znanju, izkuçnjah in pozitivni tradiciji sledila jasnim strateçkim ciljem."
"4.1{001}Strateçko okolje{002} Republike S{003}lovenije"
"ZnaŸilnost prihodnjega obdobja bo zmanjçanje konvencionalne vojaçke gro§nje, ob tem da bodo opozorilni Ÿasi moŸno podaljçani. "
"Opozorilni Ÿas bo bistveno krajçi ali ga celo ne bo pri takih virih ogro§anja, kakrçen je mednarodni terorizem. "
"Vojaçka ogro§enost se bo zmanjçala, kljub temu pa bodo v svetu obstajale nekatere velike vojaçke sile, ki bodo imele na voljo oro§ja visoke tehnologije. "
"Oboro§eni konflikti v çirçi regiji bodo mo§ni, vendar v omejenem obsegu. "
"Vojaçkih konflikti med veŸjimi silami, ki bi utegnili vplivati na RS, so malo verjetni."
"Nekaj mo§nosti je, Ÿeprav malo, da se obnovijo konflikti v regiji, zlasti Ÿe bi priçlo do dalj Ÿasa trajajoŸe politiŸne nestabilnosti oziroma slabih varnostnih razmer. "
"Ob tem se utegne RS sreŸati z valom beguncev in s prenosom nasilja s konfliktnih obmoŸij."
"Mednarodna skupnost se bo çe naprej spopadala s tveganji in gro§njami povezanimi s çirjenjem oro§ja za mno§iŸno uniŸevanje in s sistemi velikega dosega (ki bodo morda celo v rokah globalnega ali nacionalnega terorizma), vendar bo vpliv vsega tega na RS verjetno zelo majhen. "
"Drugo, ki bi lahko vplivalo na nacionalno varnost, pa bodo gospodarski pritiski, neuravnote§en gospodarski, socialni in ekoloçki razvoj v svetu, tehnoloçki razvoj, ogro§anje informacijske in komunikacijske infrastrukture, terorizem, organizirani kriminal, neuravnote§en demografski razvoj, migracije, naravne in druge nesreŸe."
"Evropsko varnostno okolje se zaradi çtevilnih medsebojno prepletenih in soodvisnih procesov globalizacije nenehno spreminja. "
"Varnostna tveganja, ki izhajajo iz tega, so prete§no mednarodna. "
"Zato tudi RS potrebuje odziven obrambni sistem, ki se bo ustrezno prilagajal spremembam strateçkega okolja. "
"Glede na trende v okolju, zmogljivosti in razpolo§ljive vire mora biti SV sposobna prilagajati tem spremembam svoj obseg in strukturo ter izpolnjevati sprejete mednarodne obveznosti dr§ave."
"Vojaçka obramba dr§ave, kot jo pojmujemo danes, bo v prihodnje presegla klasiŸno razumevanje obrambnih dejavnosti znotraj nacionalnih mej. "
"V obrambne dejavnosti se vse bolj vkljuŸuje tudi izvajanje vojaçkih operacij kriznega upravljanja in vodenja, ki bodo pomagale ohranjati mednarodno varnost in mir ne glede na nacionalne meje. "
"VkljuŸevanje novih dejavnosti v okvir poslanstva in nalog SV zahteva od nje ustrezno organiziranost in prilagodljivost."
"4.2{001}Varnostna politika{002} Republike S{003}lovenije"
"R Slovenija se pridru§uje skupnemu boju proti terorizmu, pri Ÿemer bo podpirala ustrezne resolucije OZN ter Parlamentarne skupçŸine Sveta Evrope. "
"VkljuŸevala se bo v mednarodne konvencije o boju proti terorizmu, Vlada RS pa bo sprejela ukrepe EU in zveze Nato v skupnem boju proti terorizmu. "
"Prav tako se bo MO vkljuŸevalo v ustrezne dejavnosti v dr§avi v boju proti terorizmu."
"R Slovenija se bo vkljuŸevala v dejavnosti in pobude za prepreŸevanje çirjenja oro§ja za mno§iŸno uniŸevanje na regionalni in svetovni ravni. "
"Pridru§evala se bo politiki nadzora in neçirjenja tega oro§ja ter se zavzemala za univerzalnost mednarodnih veŸstranskih razoro§itvenih sporazumov. "
"RS spoçtuje mednarodne sporazume o prepovedi proizvodnje in çirjenja oro§ja za mno§iŸno uniŸevanje, zato bo dosledno preganjala çirjenje vseh vrst oro§ja Ÿez ozemlje RS."
"Oblikovala in izvajala bo tako nacionalno politiko do oro§ij za mno§iŸno uniŸevanje, ki bo v podporo politiki Nata in EU. "
"Kot Ÿlanica Nata bo naça dr§ava ustvarjalno sodelovala v Sredozemskem dialogu."
"R Slovenija bo kot Ÿlanica OZN, EU, Nata in OVSE, kot tudi drugih mednarodnih organizacij, aktivno sodelovala pri oblikovanju njihove politike do Zahodnega Balkana in bo v okviru dogovorjene politike prispevala svoj dele§ h krepitvi varnosti na tem obmoŸju. "
"Razvijala bo dvo- in veŸstranske mednarodne odnose na vseh podroŸjih z dr§avami v regiji in v prid veŸje stabilnosti in varnosti posredovala svoje izkuçnje in znanje, ki jih pridobiva v pribli§evanju in vstopanju v Nato in EU, ter drugo znanje o upravljanju modernih dr§av. "
"će posebej bo dejavna leta 2005, ko bo predsedovala OVSE."
"4.3{001}Obrambna politika Republike S{002}lovenije"
"4.3.1{001}Obrambno planiranje"
"V MO bomo celovit sistem obrambnega planiranja vzpostavili do konca leta 2005. "
"Njegovo zasnovo in nov pravilnik obrambnega planiranja v MO bosta pripravljena do konca leta 2004. "
"Upoçtevani bodo tudi izkuçnje in priporoŸila s podroŸja obrambnega planiranja v zvezi Nato ter planiranja obrambnih zmogljivosti v EU."
"Novi sistem obrambnega planiranja bo obsegal oblikovanje smernic ministra, ki bodo vkljuŸevale smernice za pripravo dolgoroŸnega strateçkega plana, srednjeroŸnega obrambnega programa, odloŸitve o veŸjih nakupih vojaçke opreme ter temelje za proraŸunsko naŸrtovanje."
"Za preglednejçe naŸrtovanje bomo razdelali in razçirili programsko strukturo, ki ne bo pokrivala le funkcij SV. "
"Vzpostavili bomo boljça merila in naŸine za merjenje rezultatov pri izvrçevanju proraŸuna, zagotovili nadaljnji razvoj analitiŸne in ocenjevalne funkcije v MO ter formalizirali procese upravljanja obrambnih virov."
"Na podlagi novega koncepta in pravilnika obrambnega planiranja v MO bomo do konca leta 2005 glavne nabave, naŸrte opremljanja in modernizacije, infrastrukturne naŸrte, kadrovske naŸrte in razvojnoraziskovalne projekte uskladili z dolgoroŸnimi naŸrti in srednjeroŸnimi obrambnimi programi. "
"Do konca leta 2005 bomo v MO vzpostavili tudi sistem poslovnega planiranja, ki bo povezoval strateçke cilje in naloge s finanŸnimi (proraŸunskimi) in kadrovskimi viri. "
"Za çe smotrnejço in gospodarnjeço porabo virov bomo do konca 2006 vzpostavili celovit in ustrezno informacijsko podprt sistem nadzora nad finanŸnimi in kadrovskimi viri ter materialnimi sredstvi. "
"Za realno naŸrtovanje na podlagi dose§enih rezultatov bomo do konca leta 2006 razvili sistem vrednotenja rezultatov ter vzpostavili celovit sistem poroŸanja o odklonih in napredku pri doseganju ciljev."
"Celovit trifazni sistem obrambnega planiranja (plansko-analitiŸna faza, programska faza, faza izdelave obrambnega proraŸuna in poslovnega plana) bo povezoval dolgoroŸno strateçko planiranje, srednjeroŸno programiranje ter pripravo obrambnega proraŸuna in poslovnega plana. "
"Sistem planiranja bo temeljil na znani metodi PPBS (angl. Planning, Programming and Budgeting System) ter na sistemu poslovnega planiranja (angl. Business Planning). "
"4.3.2{001}Obrambni viri in kljuŸne zmogljivosti"
"Kadri"
"Tudi v prihodnje bo sistem popolnjevanja SV temeljil na poklicni vojski, pogodbenem opravljanju vojaçke slu§be v rezervni sestavi in prostovoljnem slu§enju vojaçkega roka."
"SV bo imela leta 2008 pribli§no 15.000 pripadnikov; od tega bo poklicna sestava çtela pribli§no 8.000 pripadnikov, na MO (obrambno podroŸje) pa bo zaposleni h pribli§no 1.100 oseb. "
"V letih 2010 do 2015 se obseg zaposlovanja v obrambnem sistemu ne bo veŸ poveŸeval, nove zaposlitve pa bodo usmerjene v poveŸanje kakovosti kadra. "
"Glede na ocene bo SV leta 2015 imela do 14.000 pripadnikov, od tega v poklicni sestavi najmanj 8.500, v MO (obrambno podroŸje) pa bo zaposlenih pribli§no 1.000 oseb (Tabela 1)."
"Tabela 1: "
"Kadrovska projekcija do leta 2015"
"Odpravljanje kadrovskih neskladij v izobrazbi, Ÿinih in starosti, ki so se nakopiŸila v desetletnem razvoju obrambne ga sistema, je ena prednostnih nalog v prihodnjih letih. "
"Stanje se bo urejalo do leta 2010. "
"V letu 2004 bo izdelan celovit naŸrt razvoja kadrov in kariernih poti ter temeljni koncept pridobivanja in popolnjevanja SV s kariernimi in pogodbenimi pripadniki. "
"Posebna pozornost bo namenjena tudi spremembam in prilagoditvam sistema urjenja, usposabljanja in izobra§evanja kadrov SV, ki ga je treba uskladiti s spremembo naŸina popolnjevanja in naŸrtovano zgradbo sil SV. "
"Tudi v upravnem delu MO bo treba zaostriti zavest o potrebi po neprekinjenem usposabljanju in izobra§evanju ter gospodarnejçi izrabi razpolo§ljivih kadrov. "
"V letih 2004-2006 bomo pozornost preusmerili na podroŸje zadr§evanja kadrov v vojaçki slu§bi in njihovega odhajanja iz vojaçke slu§be, çe zlasti poklicnim preusmeritvam. "
"V letih 2006-2015 bo vse te§je zagotavljati zadostno çtevilo dovolj kakovostnega kadra za delo v vojski."
"Finance"
"V projekciji za obdobje do leta 2008 je naŸrtovano poveŸanje obrambnih izdatkov RS z 1,52 % leta 2003 na 2 % BDP. "
"Do leta 2015 se naŸrtuje ohranjanje obrambnih izdatkov na ravni 2 % BDP."
"Doseganje predvidene rasti odstotka BDP za obrambne potrebe in ohranjanje dose§ene ravni po letu 2008 bosta kljuŸna dejavnika, ki bosta omogoŸala izvedbo vseh reformnih in razvojnih projektov v nujnem in naŸrtovanem obsegu ter dinamiki. "
"Źe dogovorjene in naŸrtovana finanŸna sredstva v resnici ne bodo na voljo, namreŸ ne bo mogoŸe izvesti naŸrtovanih sprememb v obrambnem sistemu. "
"Ciljni obrambni izdatki bodo takçni: za osebje pribli§no 50 %, za operacije in vzdr§evanje pribli§no 30 % ter za nabave, gradnjo in razvoj pribli§no 20 %. "
"Za financiranje nenaŸrtovanih operacij si bo treba zagotoviti dodatna finanŸna sredstva. "
"Po letu 2007, ko bo prenehal veljati zakon o zagotavljanju sredstev za temeljne razvojne programe, se bodo vsa potrebna finanŸna sredstva zagotavljala z rednim obrambnim proraŸunom. "
"Strukturo obrambnega proraŸuna kot tudi sistem naŸrtovanja in izvajanja obrambnega proraŸuna bo treba prilagoditi programom. "
"Graf 1 v nadaljevanju prikazuje obrambne izdatke RS kot dele§ BDP v letih od 1992 do 2015."
"Graf 1: "
"Obrambni izdatki RS kot dele§ BDP v letih 1992-2015"
"Za izvajanje nalog pri uresniŸevanju poslanstva obrambnega sistema se obrambni viri zdru§ujejo v zmogljivosti. "
"Za izvajanje nalog v obrambnem sistemu se bo oblikovalo pet kljuŸnih operativnih zmogljivosti:"
"Poveljevanje in nadzor vkljuŸuje sposobnost zbiranja, analiziranja in izmenjave informacij, naŸrtovanja in koordiniranja operacij ter zagotavljanje zmogljivosti, potrebnih za usmerjanje sil v uresniŸevanje dodeljenih nalog. "
"Naloge so zagotavljanje sistema poveljevanja, komunikacij in obveçŸevalnih podatkov ter obveçŸanje."
"{001}{002}Izvajanje operacij vkljuŸuje sposobnost uporabljanja vojaçkih zmogljivosti, potrebnih za doseganje dodeljenih nalog. "
"Naloge so nadzor dr§avnega kopenskega, zraŸnega in pomorskega prostora, iskanje in reçevanje, zagotavljanje humanitarne pomoŸi doma in v tujini, evakuiranje slovenskih dr§avljanov, zagotavljanje podpore drugim dr§avnim organom; sodelovanje v operacijah v podporo miru, izvajanje nacionalne obrambe ter sodelovanje v kolektivni obrambi."
" Zagotavljanje delovanja sil vkljuŸuje sposobnost popraviti in vzdr§evati opremo, poskrbeti za nastanitev, zagotoviti delovanje kadra ter zagotavljati infrastrukturo in zmogljivosti, potrebne za podporo vojaçkim operacijam. "
"Naloge so podpora kadrom, vzdr§evanje opreme in oboro§itve, podpora izvajanja operacij ter postavitev in vzdr§evanje infrastrukture."
"{001}{002}Oblikovanje sil obsega sposobnost pridobivanja in usposabljanja kadra, izvajanja raziskav, preizkuçanja in nabave vojaçke opreme in oboro§itve ter oblikovanja bojno sposobnih veŸnamenskih vojaçkih sil. "
"Naloge so zagotavljanje kadra, zagotavljanje opreme in oboro§itve, oblikovanje doktrine in strukture sil, zagotavljanje izvajanja mobilizacije ter izvajanje obrambnih raziskav."
"{001}{002}Izvajanje politike in strategije obsega sposobnost oblikovanja in izvajanja obrambne politike in strategije za doseganje çirçih ciljev dr§ave, upravljanja dejavnosti ministrstva ter zagotavljanja ustreznega obrambnega svetovanja. "
"Naloge so zagotavljanje obrambnega svetovanja izvrçni in zakonodajni oblasti, razvijanje obrambne politike in planiranja, izvajanje mednarodnih pogodb na obrambnem podroŸju, upravljanje obrambnega sistema, oblikovanje obrambne kulture, zagotavljanje javnega obveçŸanja ter spodbujanje in razvoj slovenskih vrednot na obrambnem podroŸju."
"Pri naŸrtovanju zagotavljanja zmogljivosti je treba upoçtevati naslednje:"
"biti morajo v mejah razpolo§ljivih proraŸunskih sredstev ter oblikovane skladno z doloŸenimi prioritetami;"
" temeljiti morajo na doseganju povezljivosti z zavezniki v zvezi Nato tako glede opreme, tehnologije kot tudi doktrine, taktike in komuniciranja;"
"{001}{002}temeljiti morajo na sodobni tehnologiji, ki bo sposobna delovati skupaj z zavezniki in ki bo dolgotrajno bojno sposobna;"
" biti morajo veŸnamenske, sposobne delovati v celotnem spektru morebitnih konfliktov, v miru in vojni, enote pa morajo biti sposobne izvajati veŸ nalog;"
"{001}{002}biti morajo bojno sposobne, z zadostno ognjeno moŸjo, zadostno samozaçŸito ter zadostno sposobnostjo pre§ivetja;"
" sposobne morajo biti hitre razporeditve, zadostno mobilne in prilagodljive ter imeti ustrezen dostop do operativnega in strateçkega transporta;"
"{001}{002}imeti morajo optimalno razmerje med bojnim delom in podporo, ustrezno rezervo za rotacijo kadra in ustrezne zaloge potroçnega materiala."
"Zmogljivosti SV bodo do leta 2015 temeljile na sposobnosti oblikovanja dveh zdru§enih taktiŸnih enot za izvajanje obrambe ter sposobnosti postavitve mobilizacijske baze za oblikovanje ustreznega çtevila taktiŸnih enot za izvajanje obrambe."
"Do konca leta 2012 bo morala biti SV sposobna oblikovati bataljonsko bojno skupino, ki bo pripravljena za operativno uporabo z visoko stopnjo pripravljenosti in z mo§nostjo napotitve v mednarodne operacije s stalno rotacijo."
"{001}5{002}Slovenska vojska"
"5.1{001}Namen Slovenske vojske"
"Namen obrambnega sistema in s tem SV je odvraŸanje napada na dr§avo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti dr§ave ter njenih nacionalnih interesov. "
"Ta namen se uresniŸuje tudi z vkljuŸevanjem in aktivnimi sodelovanjem dr§ave v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb."
"Iz namena SV lahko izpeljemo naslednja njena poslanstva:"
"prepreŸevanje katere koli vrste agresije ter ustrezen odgovor na agresijo, Ÿe do nje pride,"
"vojaçko prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti,"
" pomoŸ drugim dr§avnim organom in javnim institucijam pri zagotavljanju varnosti in blaginje dr§avljanov Slovenije."
"5.2{001}Naloge Slovenske vojske"
"Iz poslanstev SV izhajajo njene glavne naloge, le-te pa se naprej delijo na izpeljane naloge kot sledi."
"PrepreŸevanje katerekoli vrste agresije ter ustrezno reagiranje na agresijo, Ÿe do nje pride:"
"Izvajanje operacij nacionalne vojaçke obrambe: "
"nadzor, kontrola in zaçŸita kopnega, morja in zraŸnega prostora ter obramba dr§avnega ozemlja."
"{001}o{002}Sodelovanje v operacijah v okviru mednarodnih organizacij: "
"kolektivna obramba (5.Ÿlen Washingtonske pogodbe) ter boj proti mednarodnemu terorizmu in drugim gro§njam miru."
"Vojaçko prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti:"
"Obrambna diplomacija: "
"dvostransko in veŸstransko sodelovanje."
"{001}o{002}Graditev varnosti in zaupanja, nadzor oboro§evanja in prepreŸevanje çirjenja oro§ij za mno§iŸno uniŸevanje: "
"nadzor oboro§evanja in razoro§itev, inçpekcijski nadzor tujih vojaçkih enot na njihovih lokacijah ter verifikacijske dejavnosti."
"o Operacije kriznega odzivanja: "
"preventivna diplomacija, prepreŸevanje konfliktov in ohranjanje miru, vsiljevanje miru, vzdr§evanje miru, humanitarna pomoŸ znotraj dvostranskega ali veŸstranskega sodelovanja, pomoŸ vladnim in nevladnim organizacijam pri izvajanju humanitarne pomoŸi ter boj proti mednarodnemu terorizmu in drugim gro§njam miru."
"Podpora drugim dr§avnim organom in organizacijam ter sistemu zaçŸite in reçevanja pri zagotavljanju varnosti in blaginje dr§avljanov RS:"
"Sodelovanje v nalogah zaçŸite, reçevanja in pomoŸi ob naravnih in drugih nesreŸah: "
"sodelovanje pri zaçŸiti premo§enja in prebivalcev ob naravnih in drugih nesreŸah, sodelovanje pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreŸ, sodelovanje pri gaçenju po§arov v naravi, sodelovanje pri odpravljanju posledic RKB kontaminacije ter sodelovanje pri evakuaciji in reçevanju civilnega prebivalstva ob naravnih in drugih nesreŸah."
"o Sodelovanje s policijskimi silami pri izvajanju nalog z njihovega podroŸja dela: "
"sodelovanje pri varovanju dr§avne meje, sodelovanje pri obvladovanju velikih in ilegalnih migracij ter sodelovanje pri prepreŸevanju in boju proti terorizmu. "
"o Iskanje in reçevanje iz zraka, na morju in na kopnem."
"o Podpora znanstvenoraziskovalni in tehnoloçkorazvojni dejavnosti v RS na obrambnem podroŸju: "
"sodelovanje pri naŸrtovanju, organizaciji in upravljanju nacionalnih obrambnih raziskav in tehnologij ter podpora projektom namenske industrije."
"o Evakuacija dr§avljanov RS v tujini v miru ter v kriznih in vojnih razmerah."
"Poslanstva in naloge SV neposredno doloŸajo njen obseg in zmogljivosti."
"5.3{001}Obseg in struktura Slovenske vojske"
"RS bo imela vojsko takçnega obsega in strukture, da bo lahko izvajala dane naloge. "
"Sistem vojaçkega izobra§evanja in usposabljanja, skupaj z delovanjem enot in poveljstev v strukturah zavezniçtva, mora zagotoviti razumevanje mednarodnih medzvrstnih operacij in spodobnost vkljuŸevanja vanje. "
"Poveljstvo sil bo usposobljeno za operativno naŸrtovanje na zdru§eni ravni ter bo kot operativno poveljstvo SV povezano z operativnimi poveljstvi zavezniçtva."
"SV bo çe naprej organizirana kot enovita vojska, brez delitve na zvrsti. "
"Glede na prostor in potrebe usklajenega naŸrtovanja sil in delovanja v zavezniçtvu bo upoçtevala delitev sil znotraj zavezniçtva za izvajanje nalog na kopnem, v zraŸnem prostoru in na morju."
"SV bo v sodelovanju z zavezniki razvijala potrebne zmogljivosti za uŸinkovito izvajanje celotnega spektra vojaçkih nalog na kopnem. "
"To zahteva dobro opremljene in usposobljene, premestljive in premiŸne sile, z zadovoljivo zaçŸito in ognjeno moŸjo. "
"Zaradi tega se bo vojska organizirala v tako uravnote§ene in sestavljene enote, da bodo sposobne za zdru§eno bojevanje taktiŸne ravni na ravni brigade."
"Njena struktura, bo omogoŸala premeçŸanje oziroma uporabo dveh taktiŸnih skupin avtonomno na dveh razliŸnih smereh, brez ognjene podpore viçje ravni ali v sestavi viçje enote. "
"Zdru§ena taktiŸna enota brigadne ravni bo sposobna izvajati vse kopenske operacije v sestavi viçje enote in sprejemati ognjeno podporo zaveznikov. "
"Sposobna bo uporabljati bojne multiplikatorje sistema poveljevanja z dodanimi elementi. "
"Sistem vodenja in poveljevanja bo omogoŸal vkljuŸevanje v sodobne sisteme zavezniçtva, ob tem pa bo zagotavljal informacijsko premoŸ z zdru§evanjem senzorjev in bojiçŸnih sistemov ter hkrati tudi podporo odloŸanju poveljnikov. "
"Zagotovljena bo mo§nost integracije raŸunalniçko podprtega urjenja in delovanja na ravni poveljstva brigade in viçje."
"Struktura SV bo zagotavljala vzdr§evanje taktiŸne skupine zunaj obmoŸja dr§ave v rotaciji, za kar potrebuje najmanj tri bataljone. "
"Poleg tega, bo imela SV za potrebe zavezniçtva pripravljen bataljon radioloçko-bioloçko-kemiŸne obrambe ter nekatere druge manjçe zmogljivosti, vendar v dogovorjenem Ÿasovnem zaporedju. "
"Enote za zagotovitev delovanja bodo postavljene in opremljene za manevrsko bojevanje in evakuacijo posameznih elementov taktiŸne skupine z ustrezno zaçŸito. "
"Viçje stopnje vzdr§evanja bojne tehnike se bodo zagotavljale predvsem za enote za bojevanje in bojno podporo. "
"Vse druge enote kopenske sestave bodo popolnjene tudi z rezervno sestavo ter sestavljene po modularnem naŸelu. "
"Usposobljene bodo po istih standardih za zagotovitev zaçŸite bokov, premikov in obrambo kljuŸnih objektov, organizacijo sprejema zavezniçkih enot na ozemlju dr§ave ter za nadomeçŸanja izgub in naraçŸanje enot v boju ali operaciji. "
"Te enote bodo poleg prostih zmogljivosti manevrskih sil, glavna podpora sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesreŸami oziroma za sodelovanje z drugimi dr§avnimi organi in javnimi institucijami."
"SV bo v sodelovanju z zavezniki zagotovila potrebne zmogljivosti za uŸinkovito delovanje v zraŸnem prostoru. "
"Odvisno od mo§nih gro§enj iz zraka bodo sile takçne, da bodo lahko hitro uresniŸile odloŸitve za delovanje sprejete na politiŸno-vojaçki ravni, ne glede na naŸin izvedbe. "
"Elementi sistema bodo zdru§ljivi in se bodo postopno neposredno vgradili v zdru§eni sistem razçirjene zraŸne obrambe zveze Nato. "
"Zagotovljeno bo letaliçŸe z ustrezno podporo dr§ave gostiteljice za potrebe zavezniçtva ter za izvajanje kontrole zraŸnega prostora RS. "
"Zagotovljen bo taktiŸni vertikalni manever bojne skupine na ozemlju Slovenije in podpora delovanju taktiŸne skupine v vseh oblikah delovanja v vlogi bojnega elementa ali bojne podpore. "
"Zmogljivosti taktiŸnega vertikalnega manevra bodo omogoŸale taktiŸni premik pehotne Ÿete v enem naletu."
"SV bo tudi v sodelovanju z zavezniki razvijala potrebne zmogljivosti za uŸinkovito delovanje na morju in v njegovih globinah. "
"Skrbela bo za obrambo in zaçŸito akvatorija. "
"Z elementi podvodnega delovanja bo zagotavljala varen dostop in varovanje pomorskih poti in pristaniçŸa Koper. "
"Te zmogljivosti bodo, skupaj z zavezniçtvom, tvorile koordinacijsko toŸko obrambnega delovanja v zaçŸiti oskrbovalnih pomorskih poti in formirale vstopno sprejemno pomorsko toŸko sil zavezniçtva v tranzitu in delovanju na ozemlju Slovenije. "
"Obramba slovenskega akvatorija se bo izvajala tudi z veŸnamenskimi bojnimi sistemi s kopna, s posebnim poudarkom na racionalizaciji in poenotenju bojnih sredstev. "
"Te sile bodo v miru po potrebi sodelovale z doloŸenimi sredstvi z drugimi dr§avnimi organi."
"Organizacija SV bo temeljila na delitvi na bojne enote, enote bojne podpore, enote za zagotovitev bojnega delovanja in enote za podporo poveljevanja."
"Organizacijska struktura SV 2015 bo omogoŸala modularno sestavljanje sil za izvajanje nalog pri Ÿemer bo poveljniçka sestava kar najbolj gospodarna. "
"Pri organiziranju sil bodo pomembna predvsem vojaçko strokovna naŸela in naŸela uŸinkovitosti ob upoçtevanju naŸel gospodarnosti."
"5.4{001}KljuŸni izzivi"
"VljuŸitev v zavezniçtvo ter reorganizacija in profesionalizacija SV bodo zahtevali veliko truda in visoko stopnjo strokovnega znanja. "
"Izzivi, ki jih bo SV morala premagovati bodo veŸinoma povezani z zagotavljanjem ustreznih in çtevilŸno zadostnih kadrov za uresniŸevanje njenih nalog. "
"Na kadrovskem podroŸju bodo izzivi predvsem, ko bo çlo za vsebino znanj ter psihofiziŸne sposobnosti kandidatov za profesionalne vojake, podŸastnike in Ÿastnike, kar bo zahtevalo nenehno izobra§evanje in individualno ter kolektivno usposabljanje. "
"Vojaçko strokovni del tega usposabljanja, ki zahteva urjenje na terenu vkljuŸno z bojno uporabo oro§ij, je naslednje vpraçanje, ki pa ga SV sama ne more reçiti. "
"PomoŸ za to bo SV iskala predvsem v zavezniçtvu. "
"Glede na velikost in strukturo SV bo ena veŸjih nalog karierna pot specialistov in zagotavljanje ustreznega çtevila visoko usposobljenih posameznikov, katerih podroŸje delovanja je izjemno specializirano in jih je malo. "
"Poskrbeti bo treba za organizacijo in izvedbo zelo specializiranih çtudijskih programov in reçiti vpraçanje izvajanja programov usposabljanja doma in v tujini."
"Spremenjene in dopolnjene naloge SV bodo zahtevale strokovnega in motiviranega posameznika in enoto. "
"Zagotavljanje in vzdr§evanje motivacije bo zahtevna naloga. "
"Posebej to velja za vpraçanje razmerja med materialnimi in ostalimi oblikami motivacije."
"SV bo morala imeti tako velikost in strukturo, da bo lahko izvajala vse naloge. "
"To velja tudi za naloge povezane z raziskavami, razvojem, vojaçkim izobra§evalnim sistemom (vkljuŸno z usposabljanjem) in delovanjem znotraj zavezniçtev. "
"SV bo morala imeti sorazmerno veliko çtevilo viçjega in visokega strokovnega kadra. "
"SV se bo spopadala z izzivi razvoja tistih podroŸij, kjer zdaj niti po znanju niti po tehnologiji ne dosega zahtevane ravni zavezniçtva. "
"To velja zlasti za podroŸja, ki predstavljajo sistemske multiplikatorje (uporaba modernih tehnologij na celotnem podroŸju s poudarkom na sistemu vodenja in poveljevanja, vojaçkem obveçŸevalnem sistemu, zraŸni obrambi v celoti in logistiki). "
"DoseŸi mobilnost sil in sposobnost samozadostnega delovanja zunaj dr§avnih meja bo zahtevna naloga."
"5.5{001}Razvojne predpostavke"
"Glede na obseg vojske, njene naŸrtovane kljuŸne zmogljivosti in sile za delovanje v mednarodnih operacijah, se za naŸrtovanje in oblikovanje zmogljivosti SV upoçteva naslednji obseg delovanja: "
"majhen obseg z enoto velikosti voda,"
"{001}{002}srednji obseg z enoto velikosti Ÿete,"
" velik obseg z enoto velikosti namenske skupine bataljonske ravni ter"
"{001}{002}zelo velik obseg z vsemi silami, ki jih bo RS imela na razpolago v okviru nacionalne obrambe, oziroma z vsemi silami, ki bodo na razpolago za obrambo zavezniçtva."
"SoŸasnost in dol§ina operacij oziroma delovanja bo neposredno vplivala na doseganje konŸnih operativnih zmogljivosti enot SV zaradi vzdr§evanja potrebnih sil. "
"KonŸne zmogljivosti SV bodo predvidoma omogoŸale:"
"soŸasno sodelovanje v dveh operacijah oziroma aktivnostih z delovanjem srednjega obsega v daljçem obdobju (eno leto ali veŸ);"
"{001}{002}soŸasno sodelovanje v eni operaciji oziroma aktivnosti z delovanjem velikega obsega v omejenem obdobju (obdobje do 6 mesecev) in sodelovanje v eni mirovni operaciji z delovanjem srednjega obsega v daljçem obdobju; "
"{001}{002}v eni operaciji oziroma aktivnosti z delovanjem velikega obsega z rotacijo v daljçem obdobju."
"5.6{001}KljuŸna razvojna naŸela{002} in razvoj zmogljivosti Slovenske {003}vojske"
"Operativne zmogljivosti so sredstvo za doseganje operativne strukture oboro§enih sil zaradi katerih so te zmo§ne izpolnjevati svoja poslanstva in naloge. "
"Zato se je treba truditi, da v SV dvignemo na çe viçjo raven tiste operativne zmogljivosti, ki ji bodo çe posebej omogoŸale uresniŸevati glavne naloge. "
"Zadostiti morajo potrebam nacionalne in kolektivne obrambe ter sodelovanja v drugih operacijah kriznega odzivanja. "
"KljuŸne operativne zmogljivosti so temelj pri naŸrtovanju organizacije in strukture sil SV, ko gre za opravljanje poslanstva in nalog. "
"KljuŸne operativne zmogljivosti so enote, opremljene in usposobljene za izvajanje namenskih nalog v doloŸenem Ÿasovnem obdobju, opredeljenem v srednjeroŸnem obrambnem programu ali sistemi, ki tako operativno stanje omogoŸajo doseŸi (vkljuŸno sistem izobra§evanja in usposabljanja). "
"Operativne zmogljivosti so:"
"Premestljivost"
"je sposobnost za razporejanje sil z mirnodobne lokacije na obmoŸje operacije. "
"PremiŸnost"
"je sposobnost za premeçŸanje poveljstev in enot v mejah obmoŸja delovanja. "
"Vzdr§ljivost sil"
"je vzdr§evanje potrebne ravni bojne moŸi toliko Ÿasa, kolikor je treba, da se dose§e cilj. "
"Razpolo§ljivost sil"
"je usposobljenost in pripravljenost sil za izvedbo naloge pod doloŸenimi pogoji, v doloŸenem Ÿasovnem obdobju ter ob zagotovitvi potrebnih virov. "
"Pre§ivetje in zaçŸita sil"
"bosta zagotovljena z izgradnjo sistema zgodnjega (pravoŸasnega) opozarjanja, zadostno aktivno in pasivno zaçŸito ljudi, opreme in infrastrukture, s premiŸnostjo in z uŸinkovito zraŸno obrambo. "
"UŸinkovitost bojevanja"
"bo dose§ena z modernizacijo bojnih in nebojnih sistemov ter uporabo novih tehnologij, ki se bodo uvajale skladno s sprejetimi prednostnimi seznami. "
"Tudi v prihodnje se bo vzdr§evala zmogljivost za uŸinkovit spopad na te§içŸu bojiçŸa. "
"UŸinkovitost bojnega delovanja se bo izboljçala z nabavo nove sodobne osnovne oboro§itve, zmogljivejçih in natanŸnejçih prenosnih in samovoznih bojnih sistemov ter sistemov za bojno podporo. "
"UŸinkovit sistem vodenja in poveljevanja ter komunikacij omogoŸa ustrezno naŸrtovanje in uporabo sil; zdru§ljiv je z zavezniki, je zelo hiter in zmogljiv in ima visoko sposobnost pre§ivetja. "
"UŸinkovita obveçŸevalna oskrbljenost"
"temelji na organizaciji, ki bo delovala skladno s sodobno doktrino, zadovoljevala nacionalne potrebe in zagotavljala nacionalni prispevek v zavezniçtvu. "
"Povezljivost in zdru§ljivost"
"bosta dose§eni z uvajanjem standardov Nato na podroŸju organiziranosti, naŸina delovanja in zdru§ljivosti opreme."
"5.7{001}DolgoroŸne zmogljivosti Slovenske vojske 2015"
"SV bo dolgoroŸno imela zmogljivosti, s katerimi bo mogoŸe znotraj zavezniçtva uŸinkovito izvajati vse naloge nacionalne in kolektivne obrambe. "
"Prilagojene bodo zmo§nostim RS in usklajene znotraj zavezniçtva. "
"Njihov operativni razvoj bo cikliŸno (na 2 leti) predstavljen v srednjeroŸnem obrambnem programu."
"Za zagotavljanje ustrezne organizacije in strukture C2 bodo poveljniçke zmogljivosti organizirane v poveljstvih strateçke (generalçtab), operativne (divizija) in taktiŸne (brigada) ravni. "
"Poleg teh bo SV razvijala zmogljivosti za delovanje znotraj poveljstev in organov zavezniçtva, ki bodo kadrovsko ustrezne velikosti okrepljenega brigadnega poveljstva."
"Zmogljivosti za razvoj, izobra§evanje, usposabljanje in urjenje bo SV zagotovila v Centru za doktrino, razvoj, izobra§evanje in usposabljanje (CDRIU)."
"SV bo imela do 14.000 ljudi, od tega bo najmanj 8500 poklicnih pripadnikov. "
"Organizacija in struktura C2 bosta prilagojeni popolnjevanju in materialni opremljenosti, predvsem pa dejanski zahtevani operativni pripravljenosti. "
"SV bo razvila tri klasiŸne motorizirane bataljone in en lahki gorski bataljon. "
"Te enote bodo jedro enot SV za delovanje znotraj nacionalnih mej RS kakor tudi v operacijah zavezniçtva."
"Bojna podpora in delna zagotovitev bojnega delovanja navedenim bataljonom bo zagotovljena z zmogljivostmi namenskih bataljonov SV, in sicer v artilerijskem bataljonu, in§enirskem bataljonu, bataljonu zraŸne obrambe, bataljonu za RKB-obrambo ter bataljonu vojaçke policije."
"Zmogljivosti za zagotovitev bojnega delovanja bodo organizirane v logistiŸnem centru polkovne ravni za celotno sestavo SV in dodatno v premestljivem logistiŸnem bataljonu, vojaçki zdravstveni enoti, letalski bazi, vojaçkoteritorialnih poveljstvih (VTP) in helikopterskem bataljonu SV. "
"Zmogljivosti na morju bodo zagotovljene v pomorski enoti SV. "
"Druge zmogljivosti za delovanje na morju bodo integrirane v §e naçtete enote bojne podpore ali enote zagotovitve bojnega delovanja."
"Zmogljivosti podpore poveljevanju bodo zagotovljene v zmogljivostih bataljona zvez, bataljona za nadzor zraŸnega prostora in obveçŸevalno-izvidniçkega bataljona. "
"Te zmogljivosti bodo v neposredni operativni povezavi s primerljivimi zmogljivostmi zavezniçtva."
"Shema na sliki 1 prikazuje zmogljivosti SV v letu 2015."
"Slika "
"Zmogljivosti SV v letu 2015"
"5.8{001}Zmogljivosti in predvidena struktura SV 2010"
"SV bo do leta 2010 razvila veŸino zmogljivosti, naŸrtovanih tudi za leto 2015. "
"Organizirana bo pod vodstvom Generalçtaba Slovenske vojske (GćSV), znotraj Poveljstva sil. "
"CDRIU bo neposredno podrejen GćSV. "
"GćSV, Poveljstvo sil in CDRIU bodo imeli ustrezne podporne enote za lastno delovanje."
"V CDRIU bodo vzpostavljene çole in druge ustanove za izvajanje vseh vrst vojaçkega izobra§evanja in usposabljanja - od temeljnega do generalçtabnega in specialistiŸnega, za vojake, podŸastnike, Ÿastnike ter za vojaçke uslu§bence in civilne osebe, zaposlene v SV. "
"Poleg tega bodo v sestavi CDRIU tudi Center za osnovno usposabljanje, Center za bojno usposabljanje in ćportna enota SV. "
"Usposabljanje rodov in specialnosti bo praviloma potekalo v uŸnih enotah rodov na lokaciji rodovskih enot SV. "
"Pod Poveljstvom sil bodo neposredno samostojne enote za zagotavljanje obveçŸevalno-izvidniçke dejavnosti, nadzor in kontrolo zraŸnega prostora ter enota za zagotavljanje zmogljivosti komunikacijsko-informacijskih sistemov z ustreznimi povezavami znotraj zavezniçtva. "
"Vse te enote bodo bataljonske ravni."
"LogistiŸni center bo zdru§eval zmogljivosti nepremestljivega te§kega logistiŸnega bataljona SV, enote in poveljstva vojaçkoteritorialne sestavine, vojaçke zdravstvene enote in letalske baze. "
"Ustrezna medicinska oskrba se bo izvajala v vojaçki zdravstveni enoti SV. "
"Ta bo poleg nalog medicine dela in zdravstvene oskrbe pripadnikov SV zagotavljala strokovni razvoj ter delovanje sanitetne in veterinarske oskrbe, znotraj katerih imata poseben pomen ROLE 1 v bataljonih SV in ROLE 2 za celotno sestavo SV."
"Letalska baza SV bo opravljala funkcijo nacionalnega vojaçkega letaliçŸa za potrebe SV in, po posebni odloŸitvi, letaliçŸa za delovanje zavezniçtva. "
"V sklopu letalske baze bodo organizirane letaliçke slu§be oziroma zmogljivosti, potrebne za delovanje letaliçŸa v vseh vremenskih razmerah. "
"VTP bodo poleg nadzora prostora in delnega varovanja vitalne infrastrukture, izvajala naloge teritorialne logistike ter zagotavljala delovanje prete§nega dela vojaçke infrastrukture SV z izjemo osrednjega vadiçŸa, Gć SV in Poveljstva sil. "
"Poleg tega bodo izvajala del povezav SV z nosilci civilne obrambe in razvijala ter vzdr§evala koncept naraçŸanja zmogljivosti SV (tretji krog), ki predstavlja kadrovske sestave v doloŸenem obsegu, ki jih je mogoŸe v skladu z zakonom po potrebi vkljuŸiti v vojno sestavo. "
"Pomembna naloga VTP bo izvajanje celostne skrbi za pripadnike SV in njihove dru§inske Ÿlane."
"5.9{001}Modernizacija vojaçkih zmogljivosti{002} "
"KljuŸne zmogljivosti SV, kot so premestljivost, premiŸnost, vzdr§ljivost, pravoŸasna razpolo§ljivost sil, pre§ivetje in zaçŸita, uŸinkovitost bojevanja, uŸinkovit sistem vodenja in poveljevanja ter komunikacij, uŸinkovita obveçŸevalna oskrbljenost ter povezljivost in zdru§ljivost, je mo§no doseŸi z racionalnimi in celovito financiranimi programi opremljanja in modernizacije. "
"V razvoju SV mora biti zagotovljeno ravnote§je med preskokom v tehnologijo prihodnosti ter izboljçanjem obstojeŸe tehnologije z uvajanjem nove. "
"Slovenski vojak mora biti opremljen in usposobljen za bojevanje z najsodobnejçimi oboro§itvenimi sistemi. "
"Programi modernizacije so usmerjeni v nadgradnjo §e obstojeŸe oboro§itve in opreme SV ter v zagotavljanje sodobne tehnologije, ki bo omogoŸala uspeçno izvajanje nalog SV. "
"V ta namen bodo razviti naslednji programi:"
"Bojevnik-posameznik"
"{001}{002}Bojni manever"
"{001}{002}Ognjena podpora"
" ZraŸna obramba"
"{001}{002}Radioloçko-kemiŸno-bioloçka obramba"
" Sistemi za podporo vodenja in poveljevanja"
" ObveçŸevalna oskrbljenost in elektronsko bojevanje"
" Transport"
"{001}{002}Logistika"
"{001}{002}Bojna zdravstvena oskrba in medicinska evakuacija"
"{001}{002}Usposabljanje"
"5.10{001}KljuŸni razvojni izzivi in pr{002}ednostne naloge"
"Da bomo res dosegli naŸrtovane zmogljivosti in sposobnosti SV, bo kljuŸnega pomena, da bomo realno in pravoŸasno pripravili in udejanili sprejete naŸrte. "
"Treba bo zelo natanŸno spoçtovati zastavljene programe prednosti, Ÿe pa se bodo dejanske okoliçŸine in razpolo§ljivi viri spremenili, bo treba ohranjati in razvijati izkljuŸno najbolj prednostne zmogljivosti in njihove sposobnosti, ustaviti pa razvoj manj prednostnih zmogljivosti ali se jim celo odpovedati. "
"Zato bo treba natanŸno spremljati uresniŸevanje zastavljenih ciljev in najmanj polletno sprejemati popravke odloŸitev, kjer bo treba. "
"Izredne aktivnosti bo treba omejiti in prepreŸiti sprejemanje nenaŸrtovanih nalog, posebej znotraj dogovorjenega srednjeroŸnega obdobja. "
"Spremljanje razvoja prednostnih zmogljivosti mora biti najpomembnejça naloga vrha vojaçkega vodstva."
"Da bomo vzpostavili naŸrtovane zmogljivosti bo treba v najveŸji mo§ni meri uporabiti izkuçnje dr§av zaveznic in tako racionalizirati in skrajçati Ÿas razvoja posamezne zmogljivosti. "
"Ravno tako bo treba posebno pozornost posvetiti skupinskemu usposabljanju, vkljuŸno za bojno uporabo oboro§itvenih sistemov. "
"Razvoj posamezne zmogljivosti mora temeljiti na ""paketnem naŸinu"", kar bo zagotovilo tudi ustrezno oblikovanje vseh posrednih in povezanih zmogljivosti. "
"Vzporedno s tem, ko bomo dosegali konŸne operativne zmogljivosti npr. pehotnega motoriziranega bataljona SV, bo treba po programih opremljanja uvesti v enoto opremo in oro§je z naŸrtovanega seznama bojnih sistemov, individualne in kolektivne zaçŸite, komunikacijsko- informacijskega delovanja, logistike ipd., poskrbeti pa tudi za nematerialne potrebe. "
"Sinhronizacija vseh postopkov bo za SV in MO izjemen izziv. "
"Organizacijska struktura SV bo morala zagotavljati ustrezno oskrbljenost C2 na specifiŸnih podroŸjih (podroŸje delovanja v zraŸnem prostoru), tako da bo zagotovljena zahtevana operativnost nacionalnega sistema in njegova poveanost ter delovanje znotraj zavezniçkega sistema."
"Śe navedena kritiŸna podroŸja so hkrati tudi najveŸji izzivi tako z organizacijskega kakor tudi vojaçkostrokovnega podroŸja. "
"PodroŸji usposobljenosti in motivacije ostajata med najpomembnejçimi{001}."
"Upoçtevanje prednosti pomeni racionalizacijo. "
"DoloŸane bodo v okvirih naŸrtovalnih ciklov. "
"V naŸrtih reform bodo imele najviçjo prednost naloge - in s tem tudi enote, povezane z naslednjimi podroŸji:"
"1. najviçja prednost:"
"delovanje v zavezniçtvih in s tem delovanje v kolektivni obrambi (s posebnim poudarkom na razvoju motoriziranega bataljona, bataljonske bojne skupine, bataljona RKBO in zmogljivosti za delovanje v sistemu zraŸne obrambe zavezniçtva),"
"zagotavljanje individualnega in skupinskega sistema vojaçkega izobra§evanja in usposabljanja (s posebnim poudarkom na skupinskem bojnem urjenju)."
"2. visoka prednost:"
"zagotavljanje ustrezne logistiŸne in zdravstvene (tudi sanitetne) oskrbe, sistemi za podporo poveljevanja,"
"ohranjanje notranje delitve virov po naŸelu 50-30-20 (osebje-operacije-glavna oprema, infrastruktura ter razvoj in raziskave)."
"6{001}Civilna obramba in krizno upravljanje"
"6.1{001}Namen"
"6.1.1{001}Civilna obramba"
"V RS gradimo civilno obrambo skupaj z vojaçko obrambo kot del obrambnega sistema. "
"Njen namen je hitro, pro§no in prilagodljivo ter uŸinkovito postavljanje po robu razliŸnim oblikam ogro§anja nacionalne varnosti na politiŸnem, gospodarskem, medijsko-informativnem in vrednotnem podroŸju v izrednem in vojnem stanju ter krizah."
"Pod pojmom civilna obramba razumemo v RS celoto ukrepov in dejavnosti dr§avnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih dru§b, zavodov in drugih organizacij ter dr§avljanov, s katerimi se z nevojaçkimi sredstvi in naŸini podpira in dopolnjuje vojaçka obramba dr§ave, zagotavlja delovanje oblasti v vojni in zagotavlja preskrba, zaçŸita in pre§ivetje prebivalstva. "
"Pri tem civilna obramba ni namenjena le za delovanje v izrednem in vojnem stanju temveŸ tudi v krizah. "
"Z vkljuŸitvijo v EU in Nato se bodo naloge civilne obrambe razçirile (podpora dr§ave gostiteljice za sodelovanje pri odpravljanju kriz ipd.)."
"6.1.2{001}Krizno upravljanje"
"RS çe nima razvitega celovitega sistema kriznega upravljanja, je pa sorazmerno dobro razvit v posameznih podsistemih nacionalno varnostnega sistema, s tem da se v prete§ni meri omejuje bodisi na naravne in druge nesreŸe, notranjo varnost ali pa na izredno in vojno stanje. "
"V tem smislu so v obrambnih naŸrtih ter v naŸrtih zaçŸite in reçevanja dokaj dobro obdelane reçitve, ki jih je mo§no uveljaviti in uporabiti tudi v primeru asimetriŸnih gro§enj."
"Osnove za oblikovanje celovitega sistema kriznega upravljanja so bile dane çele s strategijo nacionalne varnosti in obrambno strategijo, za podroŸje civilne obrambe pa tudi z doktrino civilne obrambe. "
"Strategija nacionalne varnosti opredeljuje, da bo RS prvine nacionalnovarnostnega sistema povezala v uŸinkovit sistem kriznega upravljanja, ki bo sposoben delovati v varnostnih prizadevanjih naçe dr§ave in mednarodne skupnosti pri reçevanju sodobnih kompleksnih kriz."
"S priroŸnikom kriznega upravljanja bodo çe natanŸneje opredeljeni namen, naloge in nosilci ter procedure kriznega upravljanja. "
"Dopolniti pa bo treba tudi nekatere normativne, organizacijske in druge reçitve."
"6.2{001}Naloge"
"Naloge civilne obrambe so:"
"dopolnjevati in podpirati vojaçko obrambo dr§ave ter sodelovati SV v operacijah v podporo miru,"
"{001}{002}ohranjati delovanje oblasti,"
"{001}{002}ohranjati delovanje gospodarskih in drugih dejavnosti, ki so pomembne za obrambo ter §ivljenje in delo ljudi,"
" zagotavljati obveçŸenost domaŸe in tuje javnosti ter spodbujati motiviranost za izvajanje obrambe dr§ave ob hkratnem izvajanju drugih ukrepov psiholoçke obrambe."
"Civilna obramba prispeva k uresniŸevanju §ivljenjsko pomembnih in strateçkih interesov ter ciljev nacionalnovarnostne politike RS s tem, da za izredno in vojno stanje ter krize naŸrtuje in izvaja ukrepe za ohranitev kontinuitete oblasti, ukrepe za zagotavljanje funkcionalne sposobnosti slovenskega gospodarstva ter ukrepe psiholoçke obrambe. "
"Ker je eden kljuŸnih ciljev nacionalne varnosti ohranjanje miru in stabilnosti, je pomemben del nalog civilne obrambe RS povezan s sodelovanjem civilne obrambe v mednarodnih prizadevanjih za ohranjanje miru in stabilnosti."
"Tudi v prihodnje predstavlja oboro§en napad najpomembnejçe izhodiçŸe za naŸrtovanje civilne obrambe, vendar civilna obramba dobiva poleg nalog, povezanih s Ÿlanstvom v EU in Nato, tudi nove naloge. "
"Ka§ejo se v zahtevi, da dru§ba kot celota okrepi sposobnost prepreŸevanja in obvladovanja razliŸnih kriz na vseh ravneh, ki bi lahko, Ÿe bi se poglabljale povzroŸile izredno stanje. "
"To pa zahteva poveŸan obseg znanja in izkuçenj za ravnanje v teh razmerah, kar pomeni, da je v te aktivnosti treba vkljuŸiti strokovnjake iz uprave, znanosti in gospodarstva ter drugih dejavnosti."
"6.2.1{001}Civilna obramba"
"Civilne obrambe v RS - v nasprotju s SV, Civilno zaçŸito in policijo - ne sestavljajo posebej organizirane sile, ampak gre za vrsto nalog in aktivnosti dr§avnih organov ter doloŸenih gospodarskih dru§b in zavodov."
"Osrednje mesto pri izvajanju priprav ter upravljanju in vodenju civilne obrambe ima Vlada RS. "
"Za stanje priprav in za delovanje gospodarskih in drugih dejavnosti v izrednem in vojnem stanju ter krizah in za ustrezno ukrepanje so v okviru svojih pristojnosti odgovorna ministrstva. "
"V izvajanje priprav civilne obrambe se vkljuŸuje tudi çest najpomembnejçih vladnih slu§b in 11 gospodarskih dru§b in zavodov, katerih dejavnost je po odloŸitvi vlade posebnega pomena za obrambo (slika 1). "
"V skladu z zakonom lahko Dr§avni zbor tudi policiji v izrednem stanju doloŸi posebne naloge."
"Slika{001} 2: "
"Organiziranost civilne obrambe RS"
"6.2.2{001}Krizno upravljanje"
"Ob vkljuŸevanju v mednarodne varnostne in obrambne integracije Slovenija civilno obrambo pospeçeno preoblikuje v smeri kriznega upravljanja, kot je to uveljavljeno v dr§avah Ÿlanicah Nata in EU."
"V primeru krize delujejo dr§avni organi skladno s svojo mirnodobno organiziranostjo in pristojnostmi. "
"Organi kriznega upravljanja so na nekaterih podroŸjih §e ustanovljeni, ali pa je njihova ustanovitev predvidena ob nastanku prvih simptomov krize (npr. podroŸje notranjih zadev, vojaçke obrambe). "
"Ustanovitev takçnih organov pa je predvidena tudi z doktrino civilne obrambe in to na ravni vlade, v ministrstvih ter na podroŸju psiholoçke obrambe, mo§na pa je tudi pri drugih organih. "
"Slika {001}3: "
"Organiziranost kriznega upravljanja v RS"
"Za uŸinkovito ukrepanje v krizi je ustanovljen Nacionalni center za krizno upravljanje (NCKU), ki zagotavlja prostorske, organizacijske, tehniŸne in druge mo§nosti za hitro in uŸinkovito delo vlade ter s tem v zvezi za usklajevanje dela med razliŸnimi organi in organizacijami, ki so vkljuŸene v krizno upravljanje, ter hiter, zanesljiv in varen pretok informacij in podporo vodenju na strateçki ravni."
"Pri prepreŸevanju nastanka in uŸinkovitem ukrepanju v krizah se bo çe okrepila vloga Sveta za nacionalno varnost kot najviçjega posvetovalnega in usklajevalnega organa vlade. "
"Izboljçati in izpopolniti bo treba organizacijske in druge mo§nosti pri predsedniku vlade za delo Sveta za nacionalno varnost. "
"6.3{001}NaŸrtovalne postavke{002} "
"Na organiziranje civilne obrambe in kriznega upravljanja v RS vplivajo nekateri pomembni dejavniki, predvsem dose§eno stanje razvoja, Ÿlanstvo v Natu in EU, reorganizacija javnega sektorja in lokalne samouprave, preoblikovanje in profesionalizacija SV ter spremenjene zahteve do njene logistiŸne oskrbe, sprememba zakonodaje po posameznih gospodarskih in drugih dejavnostih itd."
"Namen in naloge na tem podroŸju se ne bodo spremenili, poudarjena pa bosta preusmeritev te§içŸa nalog civilne obrambe k obvladovanju kriz in njena vkljuŸitev v celovit sistem kriznega upravljanja."
"PodroŸje kriznega upravljanja ni urejeno sistemsko in celovito, saj veljavni predpisi doloŸajo naloge le za primer izrednega in vojnega stanja. "
"S spremembo in dopolnitvijo predpisov bo doloŸena obveznost nosilcev priprav civilne obrambe, da v svojih obrambnih naŸrtih opredelijo tudi ukrepe za obvladovanje kriz. "
"Pri tem bodo reçitve izhajale tudi iz procedur in mehanizmov kriznega upravljanja in civilno kriznega naŸrtovanja, ki veljajo v okviru Nato in EU. "
"Pri razumevanju krize se bodo upoçtevali le pojavi, ki jih praviloma povzroŸi Ÿlovek in ki, Ÿe bi se çe razçirili, lahko povzroŸijo nastanek izrednega stanja."
"6.4{001}KljuŸna razvojna naŸela"
"Strategija nacionalne varnosti, obrambna strategija in doktrina civilne obrambe doloŸajo, da se naloge civilne obrambe naŸrtujejo za delovanje v izrednem in vojnem stanju ter krizah. "
"S tem so dane usmeritve za razçiritev nalog in pristojnosti civilne obrambe tudi na obvladovanje kriz, ki jih bo treba prezrcaliti tudi v predpise."
"Pri naŸrtovanju priprav in izvajanju ukrepov civilne obrambe in kriznega upravljanja bodo upoçtevana naslednja temeljna naŸela:"
"naŸelo odgovornosti, ki pomeni, da je za naŸrtovanje priprav in izvajanje ukrepov v izrednem in vojnem stanju ter krizi pristojen isti organ ali organizacija kot v miru;"
"naŸelo enake organiziranosti, ki pomeni, da bo organiziranost organa ali organizacije v izrednem in vojnem stanju ter krizi naŸeloma enaka kot v miru;"
"{001}{002}naŸelo pro§nosti, ki zagotavlja, da se bo sistem civilne obrambe in kriznega upravljanja hitro prilagajal in uŸinkovito deloval v vseh razmerah ne glede na obseg stanja."
"Sodelovanje civilne obrambe v mednarodnih operacijah in v podporo miru bomo gradili ob upoçtevanju naslednjih naŸel:"
"naŸelo usklajenosti, ki pomeni, da morajo biti priprave in izvajanje teh aktivnosti usklajeni med nosilci nalog;"
"{001}{002}naŸelo sorazmernosti, ki pomeni, da mora biti obseg anga§iranja civilne obrambe sorazmeren z nastalimi razmerami, kontingenti drugih dr§av in sposobnostjo RS za zagotavljanje pomoŸi;"
"{001}{002}naŸelo trajnosti in neprekinjenosti, ki pomeni, da morajo priprave na tem podroŸju omogoŸiti neprekinjeno izvajanje nalog v daljçem Ÿasovnem obdobju;"
"{001}{002}naŸelo prilagodljivosti, ki pomeni, da mora biti izvajanje aktivnosti naŸrtovano tako, da jih bo mogoŸe hitro prilagoditi nastalim razmeram;"
"{001}{002}naŸelo uŸinkovitosti, ki pomeni, da morajo aktivnosti potekati tako, da se uresniŸi kar najveŸ predvidenih nalog s kar najmanjçimi stroçki;"
"{001}{002}naŸelo sklepanja pogodb, ki pomeni, da se anga§iranje zmogljivosti civilne obrambe v tovrstnih aktivnostih, z izjemo dr§avnih organov, izvaja praviloma s sklepanjem ustreznih pogodb;"
" naŸelo interoperabilnosti, ki pomeni, da je treba priprave in same naloge na tem podroŸju izvajati tako, da je mogoŸe zagotoviti uspeçno sodelovanje z zmogljivostmi civilne obrambe drugih dr§av, ki sodelujejo pri izvajanju mednarodnih mirovnih aktivnosti."
"Strateçka vizija razvoja civilne obrambe in kriznega upravljanja je oblikovati sistem, ki bo sposoben odgovoriti na izzive prihodnosti. "
"Za to obdobje bo znaŸilno poveŸevanje kompleksnosti dru§benih sistemov in s tem poveŸevanje njihove ranljivosti in obŸutljivosti. "
"Źeprav se bo vojaçka ogro§enost çe zmanjçevala, pa se bodo krepile druge nevarnosti, kot so terorizem, çirjenje oro§ij za mno§iŸno uniŸevanje, uniŸevanje okolja, mo§nosti za gospodarske ali finanŸne motnje in podobno. "
"To bo zahtevalo stalno ocenjevanje strateçkega okolja in pospeçeno mednarodno sodelovanje. "
"Pri tem bo poudarek namenjen preventivnemu ukrepanju in enotnim aktivnostim v okviru mednarodne skupnosti. "
"Do leta 2010 bo uresniŸen program uveljavljanja doktrine civilne obrambe. "
"Civilna obramba se bo - skupaj s SV, s sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesreŸami ter varnostnim sistemom - v funkcionalnem smislu povezala v sistem kriznega upravljanja na nacionalni ravni, ki ne bo spreminjal funkcionalnega delovanja navedenih sistemov. "
"6.5{001}Modernizacija"
"Doseganje kljuŸnih ciljev razvoja je povezano z modernizacijo. "
"Ta se nanaça predvsem na podroŸje informatike in upravnih zvez, ki ju bo treba tehniŸno posodobiti, in razvoj ustrezne programske opreme, ki bo olajçevala delo in omogoŸala hitrejçe odloŸanje in s tem prispevala k izboljçevanju uŸinkovitosti."
"6.6{001}KljuŸni razvojni izzivi"
"Na razvoj civilne obrambe in kriznega upravljanja lahko omejevalno vpliva dejstvo, da kriza in krizno upravljanje nista ustavno in zakonsko opredeljena. "
"Zato je smiselno kot krizo opredeljevati le tiste pojave, ki lahko, Ÿe se razçirijo ali poglobijo, privedejo do izrednega stanja. "
"Za izgradnjo uŸinkovitega sistema kriznega upravljanja pa je nujno tudi Ÿimprej zagotoviti sistem celovitega in sprotnega ocenjevanja virov ogro§anja nacionalne varnosti tudi na podroŸju vojaçkih in nesimetriŸnih gro§enj."
"7{001}ObveçŸevalno-varnostna dejavnost"
"7.1{001}Namen"
"ObveçŸevalne in protiobveçŸevalne ter varnostne naloge na obrambnem podroŸju opravlja ObveçŸevalno- varnostna slu§ba MO (v nadaljnjem besedilu: OVS). "
"Podatki in informacije, zbrani pri opravljanju obveçŸevalnih in protiobveçŸevalnih ter varnostnih nalog, so podlaga za analitiŸne in operativne ocene, opravljanje çtabno-varnostnih nalog v vojski, izdelavo naŸrtov uporabe vojske in izvajanje drugih obrambnih priprav ter za naŸrtovanje obrambnih ukrepov. "
"OVS pri tem sodeluje v okviru svojih pristojnosti z vsemi subjekti sistema nacionalne varnosti ter na podlagi vzajemnega interesa tudi s tujimi vojaçkimi ali obraybnimi obveçŸevalnimi in varnostnimi slu§bami. "
"Z vkljuŸitvijo s zvezo Nato in EU prevzema OVS nove naloge in odgovornosti na podroŸju obveçŸevalne, protiobveçŸevalne in varnostne dejavnosti za potrebe obrambe v sistemu kolektivne obrambe ter skupne zunanje in varnostne politike. "
"7.2{001}Naloge"
"ObveçŸevalne in protiobveçŸevalne naloge obsegajo zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij ter podatkov, ki so pomembni za obrambne interese dr§ave oziroma varovanje takih podatkov, zlasti pa zajemajo:"
"ugotavljanje in ocenjevanje vojaçkih in politiŸno varnostnih razmer ter vojaçkih zmogljivosti izven dr§ave, ki so posebnega pomena za varnost dr§ave;"
"zbiranje in ocenjevanje podatkov o razmerah na obmoŸjih, kjer med opravljanjem obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah, oziroma pri opravljanju vojaçke slu§be delujejo tudi pripadniki SV oziroma predstavniki MO (civilna obramba in drugi);"
"odkrivanje in prepreŸevanje dejavnosti obveçŸevalnih slu§b vojaçkih organizacij ter drugih organov in organizacij, ki ogro§ajo obrambne interese dr§ave, MO ali SV."
"Varnostne naloge na obrambnem podroŸju so:"
"odkrivanje, preiskovanje in prepreŸevanje ogro§anja varnosti doloŸenih oseb, delovnih mest, objektov in okoliçev, ki jih uporabljata MO in SV v dr§avi ali zunaj nje ter podatkov o razvoju ali proizvodnji doloŸenega vojaçkega oro§ja ali opreme;"
"preiskovanje kaznivih dejanj v skladu z zakonom;"
"preuŸevanje in predlaganje reçitev za fiziŸno in tehniŸno varovanje;"
"operativno varovanje doloŸenih oseb, delovnih mest, objektov in okoliçev, ki so posebnega pomena za obrambo;"
"varnostno preverjanje oseb v skladu s predpisi;"
"usmerjanje dela vojaçke policije pri opravljanju doloŸenih varnostnih nalog."
"7.3{001}NaŸrtovalne postavke"
"VeŸplastni in veŸdimenzionalni varnostni izzivi, tveganja in gro§nje v regiji, Evropi in svetu povzroŸajo çtevilne negotovosti pri zagotavljanju nacionalne in mednarodne varnosti. "
"Za pravoŸasno naŸrtovanje in izvajanje ukrepov za ohranjanje in krepitev tako nacionalne kot tudi mednarodne varnosti je treba vzpostaviti uŸinkovit sistem zgodnjega odkrivanja in opozarjanja na potencialna tveganja in gro§nje. "
"V skladu z navedenim bodo vzpostavljeni organizacijski, kadrovski in materialni temelji za sodelovanje in izmenjavo obveçŸevalnih in varnostnih podatkov na nacionalni ravni (po potrebi tudi institucionalizirani) v okviru dvostranskega sodelovanja ter v okviru zavezniçtev. "
"7.4{001}KljuŸna razvojna naŸela"
"Razvoj bo temeljil na naslednjih naŸelih:"
"utrjevanje nenadomestljive vloge obveçŸevalno-varnostne dejavnosti s pravoŸasnim, strokovnim in kakovostnim opravljanjem nalog;"
"stalen razvoj, ki bo zagotavljal pro§nost in sposobnost prilagajanja novim zahtevam in nalogam;"
"stalno strokovno izpopolnjevanje kadrov za obveçŸevalno, protiobveçŸevalno in varnostno delo kot temelj za kakovostno izvajanje nalog;"
" uporaba sodobnih metod dela in najsodobnejçih tehnologij;"
"{001}{002}zaposlenim zagotavljati prijazno delovno okolje, ki vzpodbuja samostojnost, ustvarjalnost in odgovornost."
"7.5{001}Modernizacija"
"Modernizacija obveçŸevalne in varnostne dejavnosti bo usmerjena v: "
"stalno skrb za izpopolnjevanje procesov obveçŸevalnega in varnostnega dela;"
"sprotno dopolnjevanje in uvajanje sodobne tehniŸne opreme za zbiranje, analiziranje, vrednotenje, shranjevanje, varovanje in posredovanje podatkov."
"Obe podroŸji sta medsebojno povezani in v precejçnji meri tudi soodvisni. "
"KonŸni cilj je Ÿim veŸja digitalizacija delovnega procesa in Ÿim veŸja stopnja varnosti dela. "
"Nujno je zagotoviti primerne prostore za potrebe OVS. "
"Izbiri, usposobljenosti in odgovornosti zaposlenih na obveçŸevalnem in varnostnem podroŸju bo posveŸena posebna pozornost. "
"7.6{001}KljuŸni razvojni izzivi"
"Vstop v Nato in EU, prehod na poklicno vojsko s pogodbeno rezervo ter vzpostavitev sistema nacionalnega kriznega upravljanja predstavljajo pomembne vsebinske spremembe tudi na podroŸju obveçŸevalne, protiobveçŸevalne in varnostne dejavnosti obrambnega sistema. "
"V novih okoliçŸinah je njihovo povezovanje v pregleden in uŸinkovit element obrambnega podsistema v sistemu nacionalne varnosti RS kljuŸni izziv."
"ObveçŸevalne dejavnosti za identificiranje procesov, ki lahko ogro§ajo interese nacionalne obrambe, bodo vse bolj pomembne, çe posebej za majhne dr§ave z omejenimi viri, kot je RS. "
"Zato morajo omogoŸiti pravoŸasno in natanŸnejçe predvidevanje morebitnega pojavljanja in razvoja nevarnih pojavov in procesov ter ustrezno ukrepanje, predvsem da bi jih prepreŸevali in omejevali."
"{001}8{002}Logistika"
"8.1{001}Namen"
"Osnovni namen logistike je neprekinjeno zagotavljati razpolo§ljivosti (in delovanje) vojaçkih sil in sredstev, predvsem z zagotavljanjem sposobnosti premika in vzdr§evanjem sil. "
"Logistika je avtonomen, dinamiŸen in odprt podsistem, ki je moŸno povezan s svojim okoljem in ostalimi podsistemi obrambnega sistema."
"Logistiko lahko z vidika virov obravnavamo kot enega od temeljev obrambnega sistema, saj z uŸinkovitim upravljanjem virov omogoŸa izvajanje temeljnih funkcij in poslanstva obrambnega sistema. "
"Z vidika povezanosti z ostalimi podsistemi obrambnega sistema, je stanje logistike vedno tudi rezultat razvojnega stanja (strukture, organizacije in procesov) ostalih podsistemov (in odziv nanj). "
"To pomeni, da s strateçkim naŸrtovanjem in izvajanjem nalog v logistiki bistveno izboljçamo uŸinkovitost delovanja celotnega obrambnega sistema. "
"8.2{001}Naloge"
"LogistiŸni sistem mora zagotavljati celovito in uŸinkovito izvajanje logistiŸnih funkcij:"
"upravljanje z materialno-tehniŸnimi sredstvi v okviru njihove celotne §ivljenjske dobe (od razvoja, nabave, uporabe, vzdr§evanja, do odpisa in izloŸitve),"
"{001}{002}oskrba (hrana, strelivo, gorivo, ostali materiali) in skladiçŸenje,"
"{001}{002}vzdr§evanje materialno-tehniŸnih sredstev in infrastrukture,"
" zagotavljanje sploçnih storitev (administrativna podpora, ŸiçŸenje itd.),"
"upravljanje premikov in transporta enot ter pokrivanje drugih vojaçkih zahtev,"
"{001}{002}zagotavljanje in upravljanje infrastrukturnih zmogljivosti,"
"{001}{002}zagotavljanje zdravstvene oskrbe,"
"{001}{002}nabava v o§jem pomenu - izvajanje nabavnih postopkov, sklepanje ter nadzor izvajanja pogodb,"
"upravljanje proraŸuna in izvajanje finanŸnih funkcij. "
"8.3{001}KljuŸni izzivi"
"LogistiŸni sistem deluje v çirçem varnostno-politiŸnem okolju (Nato, EU) kakor tudi v notranjem okolju obrambnega sistema RS (organizacija procesov, razvoj SV). "
"Z vstopom v evroatlantske integracije se spreminjajo struktura, obseg in poslanstvo oboro§enih sil ter procesi odloŸanja v sistemu obrambnega planiranja."
"Reçitve za delovanje logistike je treba oblikovati v povezavi s trenutnimi reçitvami in razvojnimi usmeritvami ostalih podsistemov obrambnega sistema. "
"Izziv za sistem logistike je torej razviti alternativne naŸine in strategije za (pre)oblikovanje sistema logistike glede na predlagane spremembe ostalih podsistemov obrambnega sistema. "
"Tako opredeljeni alternativni naŸini in strategije bodo omogoŸali vzpostaviti vmesne modele sistema, ki bodo omogoŸali v doloŸenem razvojnem stanju stabilno in uŸinkovito delovanje logistike."
"8.4{001}NaŸrtovalne predpostavke in kljuŸna razvojna naŸela"
"Kot izhodiçŸe za preoblikovanja sistema logistike se najprej opredeli t.i. strategija upravljanja preoblikovanja sistema, ne pa konŸen idealni model sistema. "
"Kot alternativi v nadaljevanju predlagamo dva generiŸna naŸina (strategiji):"
"integriran sistemsko-procesni naŸin ""upravljanja §ivljenjske dobe"" (angl. Life Cycle Management), katerega bistvo je, da obrambni sistem privzame koncept in naŸela ""upravljanja §ivljenjske dobe"" in ga vzpostavi kot temeljni koncept organizacije in delovanja logistiŸnega sistema. "
"Osnovni cilj pri tem je, da se tako oblikuje povezan, uŸinkovit in h konŸnemu uporabniku usmerjen celovit logistiŸni proces; "
"funkcionalno-strukturni naŸin ""opredelitve in delitve kljuŸnih logistiŸnih funkcij"", katerega temelj je delitev logistike na t.i. proizvodno logistiko (logistiko opremljanja) ter uporabniçko logistiko (operativno logistiko). "
"Obrambni sistem v tem primeru sprejme odloŸitev o delitvi logistiŸnega sistema na podsistem proizvodne logistike (logistike opremljanja) in podsistem uporabniçke logistike (operativne logistike). "
"Kot mo§no alternativo in kot prehodno strategijo lahko obravnavamo tudi kombinirani naŸin - izhajamo lahko iz tradicionalne delitve sistema logistike na podsistem proizvodne in podsistem uporabniçke logistike. "
"9{001}Komunikacijsko - informacijski sistem"
"9.1{001}Namen"
"Komunikacijsko-informacijski sistem MO (v nadaljevanju KIS) prednostno zagotavlja komunikacijske in informacijske storitve dvema velikima skupinama uporabnikov, upravnemu delu MO in SV. "
"Zagotavlja operativno delovanje informacijskih servisov in zadostnih komunikacijskih kapacitet na enaki ravni storitev v miru, izrednih razmerah ali v vojni, pri Ÿemer v izrednih razmerah in v vojni pride do bistvenih sprememb v intenzivnosti dela. "
"Vse bolj se ka§e potreba po zaçŸiti komunikacijsko-informacijskega sistema proti delovanju razliŸnih dejavnikov, s povezovanjem v sisteme zveze Nato pa dobiva çe bistveno veŸji pomen. "
"Da bi komunikacijsko informacijski sistem lahko zadostil tem zahtevam, mora biti §e naŸrtovan tako, da je varen, §ilav in zanesljiv, visoko razpolo§ljiv, razçirljiv in nadgradljiv, tipiziran ter interoperabilen. "
"Upravljanje sistema mora biti logiŸno centralizirano in veŸnivojsko, fiziŸno pa distribuirano."
"Komunikacijsko- informacijski sistem MO je v ustreznem obsegu povezan s podsistemom za potrebe zaçŸite in reçevanja, katerega nosilec je Uprava RS za zaçŸito in reçevanje (URSZR)."
"9.2{001}Naloge"
"Komunikacijsko-informacijski sistem MO in SV mora zagotavljati informacijske storitve za vse kljuŸne obrambne in vojaçke funkcije, zlasti pa z Nato primerljivo informacijsko podporo naŸrtovanju in izvajanju vojaçkih operacij. "
"Eden kljuŸnih informacijskih podsistemov za naŸrtovanje in izvajanje vojaçkih operacij je podsistem posvetovanja, poveljevanja in kontrole, PINK (podsistem C3I)."
"9.3{001}KljuŸni razvojni izzivi in cilji{002} "
"Upravni del MO in SV se razvijata z razliŸno dinamiko, razliŸni so tudi njena nabora zahtevanih informacijskih storitev in naŸini njihove uporabe. "
"Da bi bili naŸrtovanje, uvajanje, uporaba in vzdr§evanje komunikacijsko-informacijskih storitev in pripadajoŸe infrastrukture skladni in gospodarni, je treba pri sprejemanju kljuŸnih odloŸitev upoçtevati naŸela interoperabilnosti na ravni obrambnega sistema dr§ave, vkljuŸno z mednarodnimi povezavami in integracijami, in ne le na ravni posameznega urada, sektorja, organa v sestavi ali poveljstva. "
"Kljub skrbi za uravnote§eno obravnavo kljuŸnih komunikacijsko-informacijskih storitev pa se ponekod opazi razlika med upravnim delom MO in SV, ker ima prva skupina uporabnikov na voljo dokajçen nabor aplikativnih reçitev, a majhno mobilnost, medtem ko SV §e dosega mobilnost nekaterih spornih, kljuŸnih skupin uporabnikov, vendar ob moŸno okrnjenem naboru z Nato primerljivih aplikativnih reçitev."
"KljuŸni izzivi so :"
"uvajanje novih tehnologij, zlasti spletnih;"
"testiranje informacijskega okolja za doseganje interne in eksterne interoperabilnosti;"
"oblikovanje internega nabora standardov, ki definirajo tehnoloçki okvir;"
"upravljanje s podatkovnimi viri in informacijskimi podsistemi;"
"varovanje podatkovnih virov in informacijskih podsistemov;"
"uporaba komercialno dosegljivih aplikativnih reçitev;"
"uporaba odprtokodnih reçitev."
"Upravljanje z informacijskimi projekti je kljub obilici normativnih dokumentov in priporoŸil çe vedno nepovezano, administrativno zahtevno in zaradi nizke avtomatizacije tudi delovno intenzivno."
"Zveza Nato se usmerja v nabavo in uporabo tehniŸnih sistemov, ki so dosegljivi na prostem trgu, ker taka oprema omogoŸa la§je in cenejçe nadgrajevanje ter daljço operativno uporabo. "
"Zato je podroŸje komunikacijsko-informacijskih sistemov zanjo tipiŸnih in prednostnih.Ta oprema zahteva boljço temeljno usposobljenost lastnega kadra in çirçe ter dolgoroŸno sodelovanje z gospodarskimi organizacijami, ki ponuja jo dopolnilno znanje in storitve. "
"MO ima na voljo nosilce nekaterih kljuŸnih znanj z omenjenega podroŸja, ima nekaj izkuçenj iz trajnega sodelovanja z gospodarskimi organizacijami in §eli s to prakso nadaljevati v çe veŸjem obsegu. "
"Znanje in izkuçnje, ki si jih je MO nabral v tem Ÿasu, so delno primerljivi s Ÿlanicami Nato, ker sta oprema in znanje dostopna na tr§içŸu. "
"Manjkajo pa nam izkuçnje o intenzivni in zanesljivi uporabi take opreme v vojnih razmerah. "
"Da bi naç obrambni sistem okrepil stik s tehnoloçko naprednimi in organizacijsko uŸinkovitimi obrambnimi sistemi, je smiselno, da MO vzpostavi stalno in intenzivno sodelovanje z ustreznimi odbori in komisijami zveze Nato, ki delujejo na podroŸju komunikacijsko-informacijskih sistemov. "
"MO bi moralo zvezi Nato ponuditi podroŸje komunikacijsko-informacijskih sistemov kot podroŸje prednostnega in trajnega sodelovanja, ki se lahko kasneje uporabi kot referenŸni model za sodelovanje z Natom tudi na drugih podroŸjih."
"Informacijska podpora delovanju SV obsega izgradnjo sistemov vodenja, poveljevanja in kontrole, to je komunikacijsko-informacijskega sistema, ki zdru§uje povezan niz informacijskih in komunikacijskih zmogljivosti, pripadajoŸih procesov in osebja, ki upravlja in zagotavlja informacije na zahtevo bojevnikov, poveljnikov in podpornega osebja. "
"Sistem poveŸuje bojne zmo§nosti enot z bistvenim poveŸanjem zavesti o stanju bojiçŸa, krajçanjem potrebnega Ÿasa za odloŸanje in boljço izrabo razpolo§ljivih zmogljivosti."
"Zahteve pri vsebinski, Ÿasovni, procesni in funkcionalni usklajenosti podatkov, ki jih generirajo ali potrebujejo posamezne skupine komunikacijsko informacijskih storitev in aplikacij v obrambnih sistemih so tako velike, da jih je mo§no racionalno zagotavljati samo z zelo zmogljivo komunikacijsko in informacijsko tehnologijo. "
"Te zmogljivosti so praviloma zadostne, vendar koncentrirane le na nekaj lokacijah, ki pa so izredno skrbno varovane in vzdr§evane. "
"Źeprav bi manjçi in razmeroma avtonomni komunikacijsko-informacijski podsistemi zagotavljali veŸjo §ilavost celotnega sistema, bi usklajevanje in replikacija podatkov med temi podsistemi zahtevala toliko Ÿasa, da procesiranje v skoraj realnem Ÿasu ne bi bilo veŸ mo§no. "
"Uporabniki, kot so vojaçke enote, so mobilni uporabniki, ki potrebujejo zelo razliŸen spekter komunikacijsko- informacijskih storitev ter aplikacij. "
"Hkrati z drugimi uporabniki te komunikacijsko-informacijske storitve oskrbujejo z vhodnimi podatki. "
"Bistvena prednost take organiziranosti je, da si enote delijo podatke in zato lahko v zelo kratkem Ÿasu vzpostavijo visoko stopnjo interoperabilnosti, poveljniki pa imajo celovit pregled nad bojiçŸem in mo§nost reagiranja v skoraj realnem Ÿasu. "
"Tudi najmanjçe vojaçke enote potrebujejo komunikacijsko-informacijske storitve, ki za svoje delovanje uporabljajo zelo zmogljivo komunikacijsko- informacijsko tehnologijo. "
"Źe bi skuçali doseŸi samozadostnost teh enot, bi koliŸina in cena te informacijske opreme narasla Ÿez vse razumne meje, usklajevanje med komunikacijsko-informacijskimi storitvami pa bi postalo skoraj nereçljiv problem. "
"Ker je smiselno, da imajo tudi najmanjçe enote odliŸno komunikacijsko- informacijsko podporo, je pametna reçitev v centralizaciji komunikacijsko-informacijske opreme za aplikativno procesiranje, ki je praviloma stacionarna, ter çiroki distribuiranosti, mobilnosti in zadostnosti komunikacijskih kapacitet za dostop do teh storitev"
"Vzpostavitev delujoŸega informacijskega podsistema posvetovanja, poveljevanja in kontrole (C3I) z vso pripadajoŸo komunikacijsko (zlasti mobilno komponento), informacijsko in organizacijsko infrastrukturo, ki bo zadovoljevala vse kljuŸne potrebe SV za nacionalno obrambo kot tudi Natove kriterije interoperabilnosti za sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe in mirovnih operacijah. "
"Sistem mora omogoŸati veŸkratno redundanŸno uporabo civilnih komunikacijskih kapacitet (tudi mednarodnih in satelitskih), ki pa so za upravljavce podsistema transparentne in omogoŸajo dinamiŸno in pro§no dodeljevanje kapacitet in informacijskih storitev posameznim skupinam uporabnikov glede na njihove trenutne zahteve ali naloge."
"Podsistem mora omogoŸati prehod v stanje, ko postane glavni upravljavski in nadzorni sistem vseh kljuŸnih komunikacijskih kapacitet v obrambnem sistemu dr§ave. "
"Komunikacijski podsistemi, ki so na opisani naŸin vkljuŸeni v obrambni sistem dr§ave, so tehnoloçko hibridni, vendar so kompatibilni z Natovimi in mednarodnimi standardi. "
"Opisani podsistem C3I je le çe delno namenjen zagotavljanju informacijskih storitev za potrebe SV, v preostalem delu pa slu§i povezovanju in upravljanju komunikacijskih podsistemov, ki v miru praviloma delujejo samostojno v okviru ministrstev, vladnih slu§b, velikih gospodarskih dru§b in podobno."
"10{001}Upravljanje s Ÿloveçkimi viri"
"10.1{001}Namen{002} "
"Temeljni cilj upravljanja Ÿloveçkih virov je zagotoviti razvoj in uveljaviti karierni razvoja posameznika, zviçevati ravni strokovne usposobljenosti, izobra§enosti in izpopolnjenosti kadrov ter zagotoviti njihovo pripadnost in odgovornosti do nacionalnovarnostnega in çe posebej obrambnega sistema."
"10.2{001}Obseg in kadrovska struktura"
"V MO je bilo na dan 31. 12. 2003 zaposlenih skupaj 7.950 oseb, od tega v SV 6.376 ali 80 %, v Upravi RS za zaçŸito in reçevanje 324 ali 4 %, v Inçpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreŸami 67 ali 1 % ter v organizacijskih enotah ministrstva 1.183 ali 15 % od skupnega çtevila zaposlenih. "
"Od skupnega çtevila 6.376 zaposlenih v SV je Ÿastnikov 1.557 ali 24,4 %, podŸastnikov 2.074 ali 32,5 %, poklicnih vojakov 1.968 ali 30,9 %, civilnih oseb 777 ali 13,2 % od skupnega çtevila stalne sestave SV."
"V skladu s sklepom Vlade RS ima MO brez SV v letu 2004 dovoljeno kvoto zaposlenih 1.621, v letu 2005 pa 1.606. "
"V SV se bo çtevilo zaposlenih v letu 2004 poveŸalo na 6.950, v letu 2005 pa na 7.350. "
"To pomeni, da se bo dejansko çtevilo zaposlenih v SV poveŸalo v letu 2004 za skoraj 600, v letu 2005 pa za 400. "
"PoveŸanje çtevila zaposlenih v SV je del uvajanja projekta poklicne vojske. "
"V SV je neustrezno razmerje med çtevilom Ÿastnikov, podŸastnikov in vojakov, obstajajo tudi kadrovska neskladja v izobrazbi, starosti in Ÿinih. "
"Premalo je vojakov in preveŸ Ÿastnikov glede na ciljni obseg vojne sestave vojske. "
"Neustrezno razmerje med çtevilom Ÿastnikov, podŸastnikov in vojakov je posledica zmanjçevanja çtevila pripadnikov rezervne sestave SV v zadnjih letih ter ukinitve naborniçkega sistema. "
"Ciljno razmerje bo mogoŸe doseŸi v obdobju do leta 2010 z naslednjimi ukrepi:"
"z iskanjem ustreznih delovnih mest za zaposlene prek internega trga dela v organih dr§avne uprave,"
"s spremembami zakona o obrambi,"
"z ustrezno kadrovsko politiko na podroŸju zaposlovanja ter"
"z ukrepi, doloŸenimi v skladu s strategijo nadaljnjega razvoja slovenskega javnega sektorja."
"Pri iskanju mo§nosti za prehod zaposlenih iz MO je bila ustanovljena posebna delovna skupina z Ministrstva za notranje zadeve, ki intenzivno prouŸuje mo§nosti za prehod oseb iz MO v policijo. "
"Potekajo tudi dogovori o iskanju drugih reçitev mo§nega sodelovanja in prehoda kadrov med organi."
"V MO je zaposlenih 1.592 oseb, ki nimajo ustrezne stopnje izobrazbe, od tega v SV 1.247. "
"Med 1.592 zaposlenimi brez ustrezne stopnje strokovne izobrazbe, ima z ministrstvom sklenjene pogodbe o izobra§evanju za pridobitev ustrezne stopnje izobrazbe 334 zaposlenih. "
"Po neuradnih podatkih se za pridobitev manjkajoŸe stopnje izobrazbe izobra§uje çe 150 oseb, vendar z ministrstvom nimajo sklenjenih pogodb o izobra§evanju. "
"Za doloŸeno çtevilo zaposlenih je s predpisi doloŸen spregled manjkajoŸe izobrazbe (npr. 289 vojaçkih oseb na podlagi zakona o obrambi iz leta 1995)."
"NaŸrtna kadrovska politika se izvaja od leta 2002 dalje in predvideva le zaposlovanje kandidatov za vojake in çtipendistov, ki smo jih v skladu s pogodbami dol§ni zaposliti po koncu çtudija. "
"Na ta naŸin smo v obdobju od 31.12.2002 do 31.10.2003 dosegli spremembo v skupni sestavi, saj se je dele§ vojakov poveŸal za 6.5 %, medtem ko se je çtevilŸno stanje pri Ÿastnikih zmanjçalo za 4.5 %. "
"10.3{001}Razvoj Ÿloveçkih virov"
"Vizija razvoja na podroŸju Ÿloveçkih virov je v ustvarjanju celostnega sodobnega, integriranega, transparentnega, uspeçnega in uŸinkovitega sistema, ki bo strateçko zasnovan na upravljanju Ÿloveçkih virov in Ÿloveçkega kapitala ter bo omogoŸal razporejanje pravih ljudi na prava mesta, ob pravem Ÿasu."
"10.4{001}Vzpostavitev sodobne kadrovske funkcije"
"Prednosti obstojeŸe kadrovske funkcije MO so predvsem v sistemski in procesni stabilnosti posameznih podfunkcij, kar omogoŸa uŸinkovito nadgradnjo in nadaljnji razvoj kadrovske funkcije."
"Slabosti obstojeŸe kadrovske funkcije ministrstva so v preveliki administrativni ter v premajhni strokovni, razvojni, raziskovalni, znanstveni, koordinacijski in predvsem v premajhni strateçki usmerjenosti. "
"Sama kadrovska funkcija je usmerjena v ozko kadrovanje za izobra§evanje, izpopolnjevanje in usposabljanje. Ne obstaja pa sistematiŸen in celosten razvoj kadrov."
"Kadrovska funkcija se mora postopoma preoblikovati kot del upravljanja Ÿloveçkih virov in Ÿloveçkega kapitala. "
"Temeljna kljuŸa pri tem sta intenzivna reorganizacija in prestrukturiranje kadrov."
"Nevarnost je prepoŸasno posodabljanje izvajanja kadrovske funkcije, kar bo poveŸalo neuŸinkovitost in nepreglednost sistema kadrovanja. "
"To dolgoroŸno lahko predvsem zmanjça motiviranost kadrov."
"ObstojeŸa klasiŸna organiziranost za izvajanje kadrovske funkcije se bo do konca leta 2004 spremenila. "
"Vzpostavljen bo sistem strateçkega naŸrtovanja upravljanja s Ÿloveçkimi viri ter definirana kadrovska politika, ki bo omogoŸila celostno vzpostavitev preglednega modela razvoja kadrov. "
"Te§içŸe bo v zagotavljanju in doloŸanju jasnih usmeritev, metodoloçkih in strokovnih (vsebinskih) reçitev za vse organizacijske enote MO in organe v sestavi. "
"Prednost bosta dobila vzpostavljanje poklicne vojske in racionalizacija delovanja sistema kot celote."
"Da se zagotovi uŸinkovito strateçko naŸrtovanje kadrov, je treba zdru§iti operativni in taktiŸni nivo izvajanja kadrovske funkcije, ki se izvajata na posameznih segmentih. "
"V tem smislu je potrebna homogenizacija in integracija kadrovskih aktivnosti med Slu§bo za organizacijo in kadre, Uradom za obrambno politiko in SV."
"10.5{001}Celosten razvoj Ÿloveçkih virov in Ÿloveçkega kapitala"
"V okviru modela upravljanja s Ÿloveçkimi viri bo v MO do konca leta 2004 uveden sistem kariernega razvoja posameznika v skladu z doloŸenimi potrebami in zmo§nostmi sistema na eni strani ter oceno in potrebami po novih vsebinskih in metodoloçkih znanjih in izkuçnjah na drugi strani. "
"Posameznik bo kot vezni Ÿlen med dejanskimi zmo§nostmi in potrebami sistema sam od sebe vplival na karierni razvoj na podlagi rednih letnih pogovorov in slu§bene ocene."
"Do konca leta 2004 bodo za vse organizacijske enote MO in organe v sestavi:"
"uveden sistem slu§benega ocenjevanja in individualnih kariernih naŸrtov vseh zaposlenih v MO in organih v sestavi,"
"izdelan projekt razvoja vodilnih in vodstvenih kadrov na podroŸju vodenja obrambnega in kriznega upravljanja, "
"uveden sistem letnih pogovorov, sistematiŸnega vzpodbujanja inovativnosti, sistem ocenjevanja z metodo 360 ­, naŸini e-izobra§evanja, individualnih letnih naŸrtov dela, izobra§evanja in napredovanja ter uveden koncept ŻuŸeŸega se sistemaŽ, "
"nadgrajen sistem nagrajevanja in motiviranja z razvojem in uvedbo poenotenih meril za vse zaposlene ter uvedenimi mehanizmi merjenja uŸinkov oziroma delovne storilnosti,"
"uvedeni kljuŸni koncepti modela odliŸnosti CAF in kadrovskega standarda IP na podroŸju razvoja kadrov,"
"opredeljene bodo celostno nadgrajene potrebne sposobnosti vseh zaposlenih (nadgradnja znanj, spretnosti, izkuçenj, sposobnosti, vrednot, pripadnosti, odgovornosti, zadovoljstva, odzivnosti na spremembe in podobno) glede na sedanje in predvidene potrebe ministrstva,"
"pripravljene bodo kadrovske metodoloçke usmeritve in orodja v podporo organizacijskim enotam MO in organom v sestavi pri razvoju kadrov,"
"uvedeni bosta upravljanje in merjenje organizacijske kulture vseh organizacijskih enot MO in organov v sestavi."
"11{001}Organizacijska struktura {002}Ministrstva za obrambo"
"11.1 ZnaŸilnosti"
"Sedanja organizacijska struktura tistega dela MO, kjer se opravljajo upravne naloge, temelji na treh direktoratih in Sekretariatu generalnega sekretarja:"
"1.{001}Sekretariat generalnega sekretarja z organizacijskimi enotami:"
"Slu§ba za organizacijo in kadre"
"Pravna slu§ba"
"Slu§ba za sploçne zadeve"
"Slu§ba za publicistiko"
"{001}Direktorat za obrambno politiko z organizacijskimi enotami:"
"Sektor za obrambno planiranje"
"Sektor za mednarodno sodelovanje"
"Centralni register NATO/EU"
"{001}Direktorat za obrambne zadeve z organizacijskimi enotami:"
"Sektor za civilno obrambo"
"Sektor za vojaçke zadeve"
"Sektor za informatiko in komunikacije"
"Nacionalni center za krizno upravljanje"
"Uprave za obrambo"
"{001}Direktorat za logistiko z organizacijskimi enotami:"
"Sektor za opremljanje"
"Slu§ba za naroŸila"
"Slu§ba za standardizacijo in kodifikacijo"
"Sektor za finance "
"Sektor za raŸunovodstvo"
"Slu§ba za gospodarjenje z nepremiŸninami"
"Neposredno so podrejene ministru za obrambo: "
"ObveçŸevalno varnostna slu§ba,"
"Notranjerevizijska slu§ba in "
"Kabinet ministra."
"Na podlagi zakona o obrambi ter zakona o dr§avni upravi v ministrstvu kot organi v sestavi delujejo:"
"Generalçtab Slovenske vojske;"
"Inçpektorat RS za obrambo;"
"Uprava RS za zaçŸito in reçevanje z izpostavami;"
"Inçpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreŸami z izpostavami."
"V letu 2003 uveljavljeni predpisi na podroŸju javnega sektorja zahtevajo od resornih organov, da pripravijo nove akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki po vsebini pomenijo zgolj uskladitev z doloŸbami nove zakonodaje. "
"Z novim aktom se v MO glavni procesi izvajajo v sklopu direktoratov, ki so nadomestili dosedanje urade. "
"Novi uradi v prehodnem obdobju v ministrstvu ne bodo vzpostavljeni. "
"Mo§nost njihove uvedbe obstaja v naslednji fazi reorganizacije po letu 2004. "
"Nova organizacijska struktura ministrstva z organi v sestavi bo odvisna od ugotovitev analize procesov in potreb. "
"Uspeçnost novih organizacijskih reçitev bo predvsem odvisna od razmejitev podroŸja dela med organi v sestavi, upravnim delom MO in SV. "
"Analiza bo tudi temelj za odloŸitev o spremembah pristojnosti pri izvajanju nalog integracije, ki se sedaj v identiŸni obliki, decentralizirano ali veŸkratno pojavljajo na razliŸnih organizacijskih ravneh in organizacijskih enotah ministrstva."
"11.2{001}Prihodnja organizacijska struktura"
"Z ustrezno organizacijsko strukturo lahko pospeçujemo, z neustrezno pa zaviramo uresniŸevanje strateçkih in operativnih ciljev. "
"Organizacijska struktura mora zagotoviti optimalno organizacijo dejavnosti, najkrajço hierarhiŸno lestvico vodenja, izpolnjevanje poslanstva, ustrezen nadzor ter izobra§evanje in usposabljanje za prihodnje naloge. "
"ZnaŸilnost sodobnih organizacijskih struktur je, da postajajo vse manj stalne (in so vse bolj pro§ne), oziroma v nespremenjeni obliki delujejo razmeroma kratko Ÿasovno obdobje. "
"Spremembe v organizacijski strukturi torej omogoŸajo hitrejçe in uŸinkovitejçe prilagajanje novim zahtevam in novemu okolju. "
"Preoblikovanje varnostnega okolja, vkljuŸevanje RS v mednarodne varnostno-obrambne ter gospodarske povezave narekujejo tudi spremembe v organizacijski strukturi MO in SV. "
"KljuŸni razlogi so:"
"zmanjçanje vojaçke ogro§enosti in kot posledica tega opustitev koncepta totalne obrambe,"
"zmanjçanje çtevila subjektov in s tem obsega obrambnih priprav,"
"zmanjçevanje çtevilŸnosti vojne sestave SV,"
"spremembe naŸina popolnjevanja SV,"
"vkljuŸitev v NATO in EU ter"
"intenziviranje procesa informatizacije na obrambnem podroŸju."
"Intenzivne spremembe v obsegu in strukturi SV ter njenih poslanstvih in nalogah torej zahtevajo spremembo organizacijske strukture MO. "
"Ta je çe vedno skoraj identiŸna osnovni organizacijski strukturi MO iz devetdesetih let in postaja vse manj uŸinkovita, pa vse bolj namenjena sama sebi. "
"Zato je temeljni cilj vzpostavitve drugaŸne organizacijske strukture MO poveŸanje uŸinkovitosti in gospodarnosti njegovega delovanja."
"Obseg in organiziranost obstojeŸe organizacije in sistemizacije MO je smiselno prilagajati postopno, çe zlasti ker je ob vkljuŸitvi v EU in Nato v letu 2004 glede potrebne prihodnje organiziranosti MO çe preveŸ neznank. "
"Reçitev iz tujine pa ni mogoŸe povsem enostavno prenesti v naç sistem, saj je ta v posameznih delih dokaj edinstven. "
"Postopnost procesa reorganizacije pomeni sosledje sprememb v organizacijski strukturi MO in SV po vnaprej doloŸenih prednostih, pri Ÿemer so na Ÿelu procesi oziroma izvajalci procesov in podprocesov, ki zagotavljajo uresniŸitev kljuŸnih nalog ali zahtevajo minimalno poseganje v obstojeŸo strukturo s takojçnjim velikim uŸinkom."
"V MO je treba postopno do leta 2015 vzpostaviti Ÿim bolj optimalno organizacijsko strukturo, ki bo izhajala iz njegovega poslanstva in bo temeljila na podrobno opredeljenih funkcijah in (poslovnih) procesih. "
"Pri tem je treba upoçtevati razpolo§ljivost kadrovskih ter finanŸnih virov, kar zelo verjetno pomeni tudi zdru§evanje posameznih funkcij, predvsem poslovnih."
"RS namerava vzpostaviti racionalno, pregledno, dr§avam zveze Nato primerljivo in obsegu SV ustrezno integrirano strukturo obrambne uprave. "
"Ta obrambni cilj se deli na naslednje naloge:"
"Do leta 2008 zakljuŸiti reformo obrambne uprave in integracijo vseh upravnih in strokovnih obrambnih nalog ter poslovnih funkcij v MO in SV."
"Do leta 2006 vzpostaviti integrirano civilno-vojaçko strukturo na obveçŸevalno-varnostnem podroŸju, podroŸju komunikacij in informatike, protokola in obveçŸanja javnosti."
"11.3{001}Upravno teritorialna organiziranost"
"MO ima za opravljanje upravnih in strokovnih zadev na podroŸju obrambe na doloŸenih urbanih in geografsko povezanih obmoŸjih vzpostavljene uprave za obrambo (UO), ki so do nedavnega opravljale naloge na podroŸju obrambnega sistema in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesreŸami ter vodile upravne postopke v zvezi z uresniŸevanjem pravic in dol§nosti dr§avljanov pri izvrçevanju vojaçke, delovne in materialne dol§nosti ter dol§nosti v zaçŸiti in reçevanju. "
"Organiziranih je bilo 13 uprav za obrambo in 58 izpostav za obrambo (IO)."
"Na zaŸetku leta 2002 je bila uvedena 1. faza preoblikovanja upravno teritorialne organiziranosti MO, katere namen je bil okrepiti podroŸje zaçŸite in reçevanja v okviru enotnih oddelkov na ravni uprav uprav za obrambo, zmanjçanje vloge izpostav za obrambo s prenosom doloŸenih delovnih podroŸij na raven uprav za obrambo ter zmanjçanje çtevila delovnih mest, predvsem na tehniŸnem in administrativnem podroŸju."
"V letu 2002 so se aktivnosti pri preoblikovanju upravno--teritorialne organiziranosti MO nadaljevale, saj sta bila izpolnjena dva bistvena pogoja: "
"prviŸ, s poprej izvedenimi organizacijskimi, tehniŸnimi in kadrovskimi pripravami je bilo poskrbljeno vse potrebno za izloŸitev podroŸja zaçŸite in reçevanja iz pristojnosti uprav za obrambo, to podroŸje pa na regijski ravni neposredno podrejeno Upravi RS za zaçŸito in reçevanje; "
"in drugiŸ, z uvedenim informacijskim sistemom obrambnih in zaçŸitnih dol§nosti (ISOZD) je bilo mogoŸe obdelati podatke v evidencah vojaçke, delovne in materialne dol§nosti ter dol§nosti v zaçŸiti in reçevanju neodvisno od lokacije. "
"Z reorganizacijo, ki je zaŸela veljati 1. 1. 2003 se je çtevilo uprav za obrambo zmanjçalo s 13 na 8 in çtevilo izpostav za obrambo z 58 na 24. "
"V upravah za obrambo je bilo pred reorganizacijo zaposlenih 396 delavcev, 30. 11. 2003 pa 308, kar pomeni dokajçnje zmanjçanje çtevila delavcev, zmanjçala pa so se tudi finanŸna sredstva in potrebe po prostorih in drugih materialno-tehniŸnih sredstvih, potrebnih za delo uprav za obrambo."
"S spremembo sistema popolnjevanja SV in s postopnim opuçŸanjem izvajanja posameznih sestavin vojaçke dol§nosti v miru ter z vkljuŸitvijo v zvezo Nato je bilo treba tudi v upravah za obrambo sprejeti ustrezne organizacijske in kadrovske ukrepe ter se prilagoditi novo-nastalim razmeram. "
"Doslej je bila glavna naloga uprav za obrambo na podroŸju civilne obrambe usmerjanje in koordiniranje dela z nosilci obrambnega naŸrtovanja. "
"Z vkljuŸitvijo Slovenije v zvezo Nato pa bo poudarek na izvajanju nalog dr§ave gostiteljice. "
"Na podroŸju informatike in komunikacij poteka reorganizacija upravnih zvez, ki bo s tehnoloçko posodobitvijo in jasno definicijo potreb na podroŸju upravnih zvez v prehodnem obdobju omogoŸila racionalnejçe izvajanje nalog. "
"V sklopu razvoja e-uprave je pomemben segment uvedba elektronskega poslovanja, ki bo omogoŸilo dostop dr§avljanov v spletno okolje (internet) in kvalitetnejçe opravljanje veŸjega obsega storitev z manjçim çtevilom organizacijskih enot."
"Poglavitne spremembe v delu uprav za obrambo so se dogodile na podroŸju vojaçkih zadev. "
"V skladu z novo-sprejetimi predpisi so njihove naloge usmerjene predvsem v sodelovanje v postopkih zaposlovanja kandidatov za SV, priŸele so s pridobivanjem kandidatov za pogodbeno opravljanje vojaçke slu§be v rezervni sestavi SV in za prostovoljno slu§enje vojaçkega roka. "
"Do nadaljnjega bodo opravljale tudi naloge, povezane z obvezno rezervo, z "
"zmanjçanjem vojne sestave SV in vodenjem upravnih postopkov v zvezi z obrambnimi dol§nostmi."
"Nove naloge zahtevajo, da se stalno spremlja nijhovo uresniŸevanje in sproti prilagaja organizacijska struktura in kadrovska zasedba uprav za obrambo. "
"UpoçtevajoŸ starostno in izobrazbeno strukturo zaposlenih v upravah za obrambo bomo posebno pozornost namenjali pomlajevanju kadra, izboljçevanju izobrazbene strukture zaposlenih ter njihovemu stalnemu usposabljanju za opravljanje specifiŸnih nalog."
"{001}12{002}Sklepne ugotovitve"
"RS vzpostavlja odziven nacionalnovarnostni in znotraj tega obrambni sistem, ki se bo lahko uŸinkovito prilagajal tudi pogostim in intenzivnim spremembam v strateçkem okolju, zagotavljal ustrezno stopnjo nacionalne varnosti in ki bo prispeval k zmanjçevanju mo§nosti za nastanek razliŸnih kriz."
"Napredek je viden v profesionalizaciji SV in racionalizaciji poveljniçke strukture. "
"DoloŸena je dolgoroŸna struktura sil, narejeni so bili nekateri pomembni koraki v smeri doseganja ciljne strukture. "
"Naloge SV so jasne, treba jih je zaŸeti uresniŸevati. "
"Drugi del obrambnega sistema pod pristojnostjo MO bo zagotavljal popolno podporo SV pri doseganju konŸnih zmogljivosti enot in poveljstev."
"Celovito bomo uredili podroŸje civilnega kriznega naŸrtovanja in upravljanja ter vzpostavili in povezali kljuŸne elemente tega sistema na dr§avni ravni."
"Temeljito bomo analizirali procese in funkcije v obrambnem sistemu ter vzpostavili organizacijsko strukturo MO po zgledu sodobnih obrambnih sistemov, ki bo omogoŸala racionalizacijo in optimizacijo izvajanja procesov in funkcij."
"Formalizirali bomo obrambno planiranje, ki bo povezovalo cilje in naloge z obrambnimi viri. "
"Racionalizirali bomo kadrovsko strukturo in vzpostavili uŸinkovit karierni sistem. "
"Postopno bomo odpravili problem prese§nih ter neustrezno izobra§enih delavcev."
"Razvili bomo celovit sistem vojaçkega izobra§evanja in usposabljanja, vkljuŸno z ustreznimi spremembami na podroŸju urjenja enot SV za povezavo v viçje zavezniçke formacije. "
"Sprejeli bomo odloŸitve o partnerstvu z zavezniki glede urjenja na viçji ravni."
"Izboljçali bomo usposabljanje civilnega osebja, predvsem za pridobitev ustreznega strokovnega znanja in sposobnosti na podroŸju vodenja in upravljanja. "
"Programi modernizacije in opremljanja ter raziskav in tehnoloçkega razvoja bodo v celoti skladni z dolgoroŸnim naŸrtom in s srednjeroŸnim programom razvoja obrambnega sistema."
"DolgoroŸno se bodo izpopolnile organizacijske in druge reçitve v varnostnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesreŸami v delu, kjer se sistema povezujeta in dopolnjujeta z obrambnim sistemom."