PRVA MOJZESOVA KNJIGA (GENEZA) 
ZAČETKI SVETA IN ČLOVE(c)TVA 
Bog ustvari vesolje in človeątvo 
1 1 V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.
Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Boľji je vel nad vodami.
Bog je rekel: "Bodi svetloba!" In nastala je svetloba.
Bog je videl, da je svetloba dobra. In Bog je ločil svetlobo od teme.
In Bog je svetlobo imenoval dan, temo pa je imenoval noč. In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan.
Bog je rekel: "Bodi obok sredi vodá in naj loči vode od vodá!" 7 In Bog je naredil obok in ločil vode, ki so bile pod obokom, od vodá nad obokom. Zgodilo se je tako.
Bog je obok imenoval nebo. In bil je večer in bilo je jutro, drugi dan.
Bog je rekel: "Vode pod nebom naj se zberejo na en kraj in prikaľe naj se kopno!" Zgodilo se je tako.
0 Bog je kopno imenoval zemljo, zbrane vode pa je imenoval morje. Bog je videl, da je dobro.
1 Nato je Bog rekel: "Zemlja naj poľene zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki na zemlji rodi sadje s semenom po svoji vrsti!" Zgodilo se je tako.
2 Zemlja je pognala zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki rodi na zemlji sadje s semenom po svoji vrsti. Bog je videl, da je dobro.
3 In bil je večer in bilo je jutro, tretji dan.
4 Bog je rekel: "Naj bodo luči na nebesnem oboku! Ločujejo naj dan od noči in naj bodo znamenja za čase, dneve in leta! 15 Naj svetijo na nebesnem oboku in razsvetljujejo zemljo!" Zgodilo se je tako.
6 Bog je naredil dve veliki luči: večjo luč, ki naj gospoduje dnevu, in manjąo luč, ki naj gospoduje noči, ter zvezde.
7 Bog jih je postavil na nebesni obok, da bi razsvetljevale zemljo.
8 Gospodovale naj bi dnevu in noči in ločevale svetlobo od teme. Bog je videl, da je dobro.
9 In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan.
0 Bog je rekel: "(r)iva bitja naj mrgolijo v vodah in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim obokom!" 21 Bog je ustvaril velike morske ľivali in vsa ľiva bitja, ki se gibljejo in mrgolijo v vodah, po njihovih vrstah in vse krilate ptice po njihovih vrstah. Bog je videl, da je dobro.
2 In Bog jih je blagoslovil in rekel: "Plodite se in mnoľite, napolnite vse morsko vodovje! In ptice naj se mnoľijo na zemlji!" 23 In bil je večer in bilo je jutro, peti dan.
4 Bog je rekel: "Zemlja naj rodi ľiva bitja po njihovih vrstah: ľivino, laznino in zveri zemlje po njihovih vrstah!" Zgodilo se je tako.
5 Bog je naredil zveri zemlje po njihovih vrstah, ľivino po njenih vrstah in vso laznino na zemlji po njenih vrstah. Bog je videl, da je dobro.
6 Bog je rekel: "Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, ľivini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!" 27 Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Boľji podobi ga je ustvaril, moąkega in ľensko je ustvaril.
8 Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: "Bodita rodovitna in mnoľita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem ľivalim, ki se gibljejo po zemlji!" 29 Bog je rekel: "Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano.
0 Vsem ľivalim na zemlji, vsem pticam na nebu, vsemu, kar se giblje po zemlji in ima v sebi ľivljenje, dajem v ľiveľ vse zelene rastline." Zgodilo se je tako.
1 Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro. In bil je večer in bilo je jutro, ąesti dan.
1 Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska.
Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil.
In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal.
To je nastanek neba in zemlje, ko sta bila ustvarjena. Človek v raju Na dan, ko je GOSPOD Bog naredil zemljo in nebo, 5 ąe ni bilo nobenega poljskega grmičja na zemlji in trava ąe ni rastla na polju, kajti GOSPOD Bog ąe ni poąiljal deľja na zemljo in ni ąe bilo človeka, da bi polje obdeloval.
Iz zemlje pa se je vzdigovala vlaga in namakala vso povrąino polja.
GOSPOD Bog je iz zemeljskega prahu izoblikoval človeka, v njegove nosnice je dahnil ľivljenjski dih in tako je človek postal ľiva duąa.
GOSPOD Bog je zasadil vrt proti vzhodu v Edenu in je tja postavil človeka, katerega je bil izoblikoval.
GOSPOD Bog je dal, da je iz zemlje pognalo vsakovrstno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo ľivljenja v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega.
0 V Edenu je izvirala reka, da je namakala vrt; od tam pa se je delila v ątiri glavne reke.
1 Ena od njih se imenuje Piąón. Ta teče okoli vse deľele Havíla, v kateri je zlato - 12 in zlato te deľele je dobro; tam je tudi bdelij in kamen oniks.
3 Drugi reki je ime Gihon. Ta teče okoli vse deľele Kuą.
4 Tretji reki je ime Tigris. Ta teče vzhodno od Asúrja. Četrta reka pa je Evfrat.
5 GOSPOD Bog je vzel človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval.
6 GOSPOD Bog je človeku zapovedal in rekel: "Z vseh dreves v vrtu smeą jesti, 17 le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boą gotovo umrl." 18 GOSPOD Bog je rekel: "Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna." 19 GOSPOD Bog je izoblikoval iz zemlje vse ľivali na polju in vse ptice pod nebom ter jih pripeljal k človeku, da bi videl, kakąna imena jim bo dal, in da bi vsako ľivo bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga dal človek.
0 Tako je človek dal imena vsej ľivini in vsem pticam na nebu in vsem ľivalim na polju, za človeka pa se ni naąla pomoč, ki bi bila njemu primerna.
1 GOSPOD Bog je tedaj storil, da je na človeka leglo trdno spanje in je zaspal. Vzel je eno njegovih reber in tisto mesto napolnil z mesom.
2 GOSPOD Bog je iz rebra, ki ga je vzel človeku, naredil ľeno in jo pripeljal k človeku.
3 Tedaj je človek rekel: "To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala móľinja, kajti ta je vzeta iz moľa." 24 Zaradi tega bo moľ zapustil očeta in mater in se pridruľil svoji ľeni in bosta eno meso.
5 Bila pa sta oba naga, človek in njegova ľena, a ju ni bilo sram. Izgon iz raja 3 1 Kača pa je bila bolj prekanjena kakor vse ľivali na polju, ki jih je naredil GOSPOD Bog. Rekla je ľeni: "Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?" 2 In ľena je rekla kači: "Od sadu drevja v vrtu jeva, 3 'le z drevesa sredi vrta,' je rekel Bog, 'ne jejta sadu, tudi dotikajta se ga ne, sicer bosta umrla!'" 4 Kača pa je rekla ľeni: "Nikakor ne bosta umrla! 5 V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog, poznala bi dobro in húdo." 6 (r)ena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poľelenja, ker daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla, dala pa je tudi moľu, ki je bil z njo, in je jedel.
Tedaj so se obema odprle oči in spoznala sta, da sta naga. Seąila sta si predpasnika iz smokvinih listov.
Zasliąala sta glas GOSPODA Boga, ki je ob dnevnem vetriču hodil po vrtu. Človek in njegova ľena sta se skrila pred GOSPODOM Bogom sredi drevja v vrtu.
GOSPOD Bog je poklical človeka in mu rekel: "Kje si?" 10 Rekel je: "Sliąal sem tvoj glas v vrtu, pa sem se zbal, ker sem nag, in se skril." 11 Pa je rekel: "Kdo ti je povedal, da si nag? Si mar jedel z drevesa, s katerega sem ti prepovedal jesti?" 12 Človek je rekel: "(r)ena, ki si mi jo dal, mi je dala z drevesa in sem jedel." 13 GOSPOD Bog je rekel ľeni: "Zakaj si to storila?" (r)ena je odgovorila: "Kača me je zapeljala in sem jedla." 14 GOSPOD Bog je rekel kači: "Ker si to storila, bodi prekleta med vso ľivino in vsemi poljskimi ľivalmi. Po trebuhu se boą plazila in prah jedla vse dni ľivljenja.
5 Sovraątvo bom naredil med teboj in ľeno ter med tvojim zarodom in njenim zarodom. On bo preľal na tvojo glavo, ti pa boą preľala na njegovo peto." 16 (r)eni pa je rekel: "Zares, mnogo boą trpela v svoji nosečnosti in v bolečinah boą rojevala otroke. Po moľu boą hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj." 17 In človeku je rekel: "Ker si posluąal glas svoje ľene in jedel z drevesa, o katerem sem ti zapovedal in rekel: 'Nikar ne jej z njega!' naj bo zaradi tebe prekleta zemlja; s trudom boą jedel od nje vse dni svojega ľivljenja.
8 Trnje in osat ti bo rodila in jedel boą poljsko rastlinje.
9 V potu svojega obraza boą jedel kruh, dokler se ne povrneą v zemljo, kajti iz nje si bil vzet. Zares, prah si in v prah se povrneą." 20 Človek je imenoval svojo ľeno Eva, ker je postala mati vseh ľivih.
1 GOSPOD Bog je naredil človeku in njegovi ľeni suknji iz koľe in ju oblekel.
2 Tedaj je GOSPOD Bog rekel: "Glejte, človek je postal kakor eden izmed nas, saj pozna dobro in húdo. Da ne bo zdaj iztegnil roke in vzel ąe z drevesa ľivljenja ter jedel in ľivel na veke!" 23 In GOSPOD Bog je odpravil človeka iz edenskega vrta obdelovat zemljo, iz katere je bil vzet.
4 Izgnal je človeka in postavil vzhodno od edenskega vrta kerube in meč, iz katerega je ąvigal ogenj, da bi straľili pot do drevesa ľivljenja. Kajn in Abel 4 1 Človek je spoznal svojo ľeno Evo. Spočela je in rodila Kajna. Rekla je: "Dobila sem moľa od GOSPODA." 2 Nato je rodila njegovega brata Abela. In Abel je pasel drobnico, Kajn pa je obdeloval zemljo.
Ko je preteklo nekaj časa, je Kajn daroval GOSPODU daritev od sadov zemlje.
Tudi Abel je daroval od prvencev svoje drobnice in njihove toląče. GOSPOD se je ozrl na Abela in njegovo daritev, 5 na Kajna in njegovo daritev pa se ni ozrl. Zato se je Kajn zelo ujezil in obraz mu je upadel.
GOSPOD je rekel Kajnu: "Zakaj se jezią in zakaj ti je upadel obraz? 7 Ali ga ne boą vzdignil, če delaą dobro? Če pa ne delaą dobro, greh preľi nate pri vratih, njegovo poľelenje se obrača proti tebi, a ti mu gospoduj!" 8 Tedaj je Kajn rekel svojemu bratu Abelu: "Pojdiva ven!" Ko pa sta bila na polju, se je Kajn vzdignil proti svojemu bratu Abelu in ga ubil.
GOSPOD je rekel Kajnu: "Kje je tvoj brat Abel?" Odvrnil je: "Ne vem. Sem mar jaz varuh svojega brata?" 10 In GOSPOD je rekel: "Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije iz zemlje k meni.
1 Bodi torej preklet z zemlje, ki je odprla svoja usta in iz tvojih rok sprejela kri tvojega brata! 12 Ko boą obdeloval zemljo, naj ti ne daje več svoje moči, blodil in begal boą po svetu." 13 Kajn je rekel GOSPODU: "Moja krivda je prevelika, da bi jo mogel nositi.
4 Glej, danes me izganjaą iz deľele in moral se bom skrivati pred tvojim obličjem. Blodil in begal bom po zemlji. Kdor koli me bo naąel, me bo ubil." 15 GOSPOD pa mu je odgovoril: "Ne tako; kdor koli ubije Kajna, bo sedemkrat maąčevan." In GOSPOD je dal Kajnu znamenje, da ga nihče, ki bi ga naąel, ne bi ubil.
6 Kajn je odąel izpred GOSPODOVEGA obličja in se naselil v deľeli Nod, vzhodno od Edena. Od Kajna do Enóąa 17 Kajn je spoznal svojo ľeno, spočela je in rodila Henoha. Potem je sezidal mesto in ga imenoval po imenu svojega sina Henoha.
8 Henohu se je rodil Irád, Irád je dobil sina Mehujaéla, Mehujaél je dobil sina Metuąaéla in Metuąaél je dobil sina Lameha.
9 Lameh si je vzel dve ľeni; eni je bilo ime Ada, drugi pa Cila.
0 Ada je rodila Jabála, ki je postal oče prebivalcev ąotorov in ľivinorejcev.
1 Njegovemu bratu je bilo ime Jubál in postal je oče vseh godcev na citre in flavto.
2 Tudi Cila je rodila Tubál Kajina, ki je koval vsakovrstno orodje iz brona in ľeleza. Tubál Kajinova sestra pa je bila Naáma.
3 Lameh je rekel svojima ľenama: "Ada in Cila, posluąajta moj glas, Lamehovi ľeni, prisluhnita mojim besedam: Moľa ubijem, ki me rani, in dečka, ki mi prizadene prasko.
4 Kajti Kajn bo sedemkrat maąčevan, Lameh pa sedeminsedemdesetkrat." 25 Adam je spet spoznal svojo ľeno in rodila je sina, kateremu je dala ime Set. Rekla je namreč: "Bog mi je dal drugega potomca namesto Abela, ki ga je ubil Kajn." 26 Tudi Set je dobil sina in mu dal ime Enóą. Takrat so začeli klicati GOSPODOVO ime. Spisek očakov od Adama do Noeta 5 1 To je knjiga Adamovega rodovnika. Na dan, ko je Bog ustvaril človeka, ga je naredil sebi podobnega.
Ustvaril ju je moąkega in ľensko, ju blagoslovil in ju imenoval človeka, na dan, ko ju je ustvaril.
Adam je ľivel sto trideset let in rodil se mu je sin po njegovi podobnosti, kot njegova podoba. Imenoval ga je Set.
Potem ko se mu je rodil Set, je bilo Adamovih dni ąe osemsto let in rodili so se mu sinovi in hčere.
In vseh Adamovih dni, ki jih je preľivel, je bilo devetsto trideset let. Potem je umrl.
Set je ľivel sto pet let in rodil se mu je Enóą.
Potem ko se mu je rodil Enóą, je Set ľivel ąe osemsto sedem let in rodili so se mu sinovi in hčere.
In vseh Setovih dni je bilo devetsto dvanajst let. Potem je umrl.
Enóą je ľivel devetdeset let in rodil se mu je Kenán.
0 Potem ko se mu je rodil Kenán, je Enóą ľivel ąe osemsto petnajst let in rodili so se mu sinovi in hčere.
1 In vseh Enóąevih dni je bilo devetsto pet let. Potem je umrl.
2 Kenán je ľivel sedemdeset let in rodil se mu je Mahalalél.
3 Potem ko se mu je rodil Mahalalél, je Kenán ľivel ąe osemsto ątirideset let in rodili so se mu sinovi in hčere.
4 In vseh Kenánovih dni je bilo devetsto deset let. Potem je umrl.
5 Mahalalél je ľivel petinąestdeset let in rodil se mu je Jered.
6 Potem ko se mu je rodil Jered, je Mahalalél ľivel ąe osemsto trideset let in rodili so se mu sinovi in hčere.
7 In vseh Mahalalélovih dni je bilo osemsto petindevetdeset let. Potem je umrl.
8 Jered je ľivel sto dvainąestdeset let in rodil se mu je Henoh.
9 Potem ko se mu je rodil Henoh, je Jered ľivel ąe osemsto let in rodili so se mu sinovi in hčere.
0 In vseh Jeredovih dni je bilo devetsto dvainąestdeset let. Potem je umrl.
1 Henoh je ľivel petinąestdeset let in rodil se mu je Matuzalem.
2 Potem ko se mu je rodil Matuzalem, je Henoh hodil z Bogom ąe tristo let in rodili so se mu sinovi in hčere.
3 In vseh Henohovih dni je bilo tristo petinąestdeset let.
4 Hodil je z Bogom, potem ga ni bilo več, kajti Bog ga je vzel.
5 Matuzalem je ľivel sto sedeminosemdeset let in rodil se mu je Lameh.
6 Potem ko se mu je rodil Lameh, je Matuzalem ľivel ąe sedemsto dvainosemdeset let in rodili so se mu sinovi in hčere.
7 In vseh Matuzalemovih dni je bilo devetsto devetinąestdeset let. Potem je umrl.
8 Lameh je ľivel sto dvainosemdeset let in rodil se mu je sin.
9 Imenoval ga je Noe in rekel: "Ta nas bo tolaľil pri naąem delu in trudu naąih rok z zemljo, ki jo je GOSPOD preklel." 30 Potem ko se mu je rodil Noe, je Lameh ľivel ąe petsto petindevetdeset let in rodili so se mu sinovi in hčere.
1 In vseh Lamehovih dni je bilo sedemsto sedeminsedemdeset let. Potem je umrl.
2 Ko je bil Noe star petsto let, so se Noetu rodili Sem, Ham in Jafet. Zarod velikanov 6 1 Ko so se ljudje začeli mnoľiti po zemlji, so se jim rojevale tudi hčere 2 in Boľji sinovi so videli, da so človeąke hčere lepe. Jemali so si jih za ľene, katere koli so izbrali.
GOSPOD je rekel: "Moj dih ne bo ostal v človeku za vedno, ker je meso. Njegovih dni bo sto dvajset let." 4 Tiste dni in tudi pozneje - ko so hodili Boľji sinovi k človeąkim hčeram, ki so jim rodile otroke - so bili na zemlji velikani. To so bili junaki, sloveči moľje iz davnine. Bog se odloči pokončati hudobno človeątvo 5 GOSPOD pa je videl, da na zemlji naraąča človekova hudobija in da je vse miąljenje in hotenje njegovega srca ves dan le hudobno.
GOSPODU je bilo ľal, da je naredil človeka na zemlji, in bil je ľalosten v svojem srcu.
Rekel je: "Izbrisal bom človeka, ki sem ga ustvaril, s povrąja zemlje, ljudi in ľivino, laznino in ptice neba, kajti ľal mi je, da sem jih naredil." 8 Noe pa je naąel milost v GOSPODOVIH očeh.
To je Noetov rodovnik. Noe je bil pravičen moľ, neoporečen sredi svojega rodu. Noe je hodil z Bogom.
0 Noetu so se rodili trije sinovi: Sem, Ham in Jafet.
1 Zemlja pa je bila vedno bolj sprijena pred Bogom in polna nasilja.
2 Bog je pogledal na zemljo in glej, bila je pokvarjena; vse meso je spridilo svojo pot na zemlji.
3 Bog je rekel Noetu: "Sklenil sem, da je priąel konec vsega mesa, kajti napolnili so zemljo z nasiljem, zato, glej, jih bom uničil z zemljo vred. Priprave na reąitev 14 Ti pa si izdelaj ladjo iz cipresovega lesa. Naredi jo z več prostori in jo od znotraj in od zunaj premaľi z zemeljsko smolo.
5 Takole jo naredi: ladja naj bo dolga tristo komolcev, ąiroka petdeset in visoka trideset komolcev.
6 Zgoraj naredi ladji streho, en komolec nad njo jo postavi, in ob strani napravi vhod v ladjo. Naredi jo tako, da bo imela spodnji, srednji in zgornji oddelek.
7 Glej, zlil bom vode potopa na zemljo, da uničim vse meso pod nebom, v katerem je dih ľivljenja. Vse, kar je na zemlji, bo preminilo.
8 S teboj pa sklepam zavezo. Pojdi torej v ladjo ti in s teboj tvoji sinovi, tvoja ľena in ľene tvojih sinov! 19 In od vseh ľivali, od vsega mesa, spravi po dvoje v ladjo, da bodo skupaj s teboj ostale pri ľivljenju! Naj bodo samci in samice! 20 Od ptic po njihovih vrstah, od ľivine po njenih vrstah in od vse laznine na zemlji po njenih vrstah, od vsake vrste naj po dve ľivali prideta k tebi, da bodo ostale pri ľivljenju.
1 Ti pa si vzemi vsakrąnega ľiveľa, kar boą potreboval za hrano, in ga spravi pri sebi, da se boste mogli hraniti ti in oni." 22 Noe je to storil; prav tako, kakor mu je Bog zapovedal, tako je storil.
1 GOSPOD je rekel Noetu: "Pojdi v ladjo ti in vsa tvoja druľina, kajti vidim, da si sredi tega rodu pravičen pred menoj.
Od vseh čistih ľivali vzemi s seboj po sedem parov, samce in samice, od ľivali pa, ki niso čiste, vzemi po dvoje, samca in samico.
Tudi od ptic neba vzemi od vsake vrste po sedem parov, samce in samice, da ohranią pri ľivljenju zarod po vsej zemlji.
Kajti ąe sedem dni in storil bom, da bo deľevalo na zemljo ątirideset dni in ątirideset noči in iztrebil bom s povrąja zemlje vsa bitja, ki sem jih naredil." 5 Noe je storil vse tako, kakor mu je zapovedal GOSPOD.
Noe je bil star ąeststo let, ko so nastopile vode potopa na zemlji. Potop 7 Noe in z njim njegovi sinovi, njegova ľena in ľene njegovih sinov so ąli v ladjo, da bi se reąili pred vodami potopa.
Od čistih ľivali in od ľivali, ki niso čiste, od ptic in od vsega, kar lazi po zemlji, 9 je priąlo po dvoje k Noetu v ladjo, samci in samice, kakor je Bog zapovedal Noetu.
0 Po sedmih dneh so vode potopa priąle na zemljo.
1 V ąeststotem letu Noetovega ľivljenja, na sedemnajsti dan drugega meseca, so začeli bruhati vsi studenci velikih globin in odprle so se nebesne zapornice.
2 (c)tirideset dni in ątirideset noči je deľevalo na zemljo.
3 Prav ta dan so ąli Noe, njegovi sinovi Set, Ham in Jafet in z njimi Noetova ľena ter tri ľene njegovih sinov v ladjo.
4 Ti, vse zveri po njihovih vrstah, vsa ľivina po njenih vrstah in vsa laznina, ki se plazi po zemlji, po njenih vrstah in vse ptice po njihovih vrstah, vse, kar ima perje in peruti, 15 vse to je priąlo k Noetu v ladjo, po dvoje od vsega mesa, v katerem je dih ľivljenja.
6 Priąli in vstopili so torej samci in samice od vsega mesa, kakor mu je Bog zapovedal. GOSPOD pa je zaprl vrata za njim.
7 In potop je bil na zemlji ątirideset dni. Vode so narasle in vzdignile ladjo, tako da je splavala nad zemljo.
8 Vode so se dvignile in zelo narasle na zemlji, ladja pa je plavala na vodi.
9 Vode so čedalje huje naraąčale na zemlji in pokrile vse visoke gore, kar jih je pod vsem nebom.
0 Vzdignile so se za petnajst komolcev nad vrhove in pokrile gore.
1 Tako je preminilo vse meso, ki se je gibalo po zemlji: ptice, ľivina, zveri in vsa drobna bitja, ki mrgolijo po zemlji, in vsi ljudje.
2 Pomrlo je vse, kar je imelo v nosnicah dih ľivljenja in je ľivelo na kopnem.
3 Iztrebil je s povrąja zemlje vse, kar ľivi: ljudi in ľivino, laznino in ptice neba; iztrebljeni so bili z zemlje. Ostali so samo Noe in tisti, ki so bili z njim v ladji.
4 Vode so naraąčale na zemlji sto petdeset dni.
1 Bog pa se je spomnil Noeta, vseh zveri in ľivine, ki je bila z njim v ladji. Storil je, da je zapihal veter prek zemlje, in vode so začele upadati.
Zaprli so se studenci globin in nebesne zapornice in ponehal je deľ z neba.
Polagoma so vode odtekale z zemlje, po sto petdesetih dneh so začele upadati.
Sedemnajsti dan sedmega meseca je ladja obstala na ararátskih gorah.
Vode so ąe naprej upadale vse do desetega meseca; prvi dan desetega meseca so se prikazali vrhovi gora.
Preteklo je ąe ątirideset dni in Noe je odprl lino, ki jo je naredil na ladji, 7 in izpustil krokarja. Ta je odletel, a se je vračal in spet vzletaval, dokler vode na zemlji niso usahnile.
Nato je Noe spustil golobico, da bi ugotovil, ali so vode odtekle s povrąja zemlje.
Toda golobica ni naąla počivaliąča, kamor bi stopila, in vrnila se je k njemu v ladjo, kajti voda je ąe vedno prekrivala zemljo. Iztegnil je roko, jo prijel in spravil k sebi v ladjo.
0 Počakal je ąe sedem dni in nato je spet poslal golobico iz ladje.
1 Proti večeru se je golobica vrnila in glej, v kljunu je imela zeleno oljčno vejico. Zdaj je Noe vedel, da so vode na zemlji upadle.
2 Počakal je ąe sedem dni. Spet je spustil golobico, a se ni več vrnila.
3 Prvi dan prvega meseca v ąeststoprvem letu so vode izginile z zemlje. Noe je odkril streho na ladji, pogledal in glej, povrąina zemlje se je začela suąiti.
4 Sedemnajsti dan drugega meseca je bila zemlja suha.
5 Bog je spregovoril Noetu in rekel: 16 "Pojdi iz ladje ti in tvoja ľena, tvoji sinovi in ľene tvojih sinov! 17 S teboj naj odidejo vse ľivali, ki so pri tebi, od vsega mesa: ptice, ľivina in vsa laznina, ki se plazi po zemlji. Razkropijo naj se po zemlji, naj se plodijo in mnoľijo na njej!" 18 Noe je torej stopil ven, prav tako njegovi sinovi, njegova ľena in ľene njegovih sinov.
9 Vse ľivali, vsa laznina in vse ptice, vse, kar se giblje na zemlji, je ąlo iz ladje po svojih rodovih. Bog sklene zavezo z ljudmi in ľivalmi 20 Noe je postavil GOSPODU oltar in vzel od vse čiste ľivine in od vseh čistih ptic ter daroval ľgalne daritve na oltarju.
1 GOSPOD je zaduhal prijetni vonj in si rekel: "Ne bom več preklel zemlje zaradi človeka, kajti miąljenje človekovega srca je hudobno od njegove mladosti. Ne bom več udaril vsega ľivega, kakor sem storil.
2 Dokler bo trajala zemlja - ne setev ne ľetev, ne mraz ne vročina, ne poletje ne zima, ne dan ne noč ne bodo prenehali." 9 1 Bog je blagoslovil Noeta in njegove sinove in jim rekel: "Bodite rodovitni in se mnoľite ter napolnite zemljo! 2 Vse ľivali zemlje in vse ptice neba naj se vas bojijo in trepetajo pred vami. Tudi vse, kar se giblje po zemlji, in vse ribe morja, vse to bodi v vaąi oblasti.
Vse, kar se giblje in ľivi, naj vam bo za ľiveľ, tudi vse zelene rastline vam dajem.
Le mesa skupaj z ľivljenjem, to je s krvjo, ne smete jesti.
Tudi za vaąo kri, ki je vaąe ľivljenje, bom terjal račun od vsake ľivali. Terjal ga bom tudi od človeka; od vsakogar bom terjal račun o ľivljenju njegovega brata.
Če kdo prelije človeąko kri, bo človek prelil njegovo kri. Zakaj po svoji podobi je Bog naredil človeka.
Vi pa bodite rodovitni in se mnoľite, bodite ątevilni na zemlji in namnoľite se na njej!" 8 Potem je Bog rekel Noetu in njegovim sinovom: 9 "Glejte, zavezo sklepam z vami in vaąim potomstvom, ki pride za vami, 10 pa tudi z vsemi ľivimi bitji, ki so pri vas: s pticami, z ľivino in z vsemi zvermi zemlje, ki so pri vas, z vsemi, ki so priąle iz ladje.
1 Tako sklepam zavezo z vami in ne bom več iztrebil vsega mesa z vodami potopa. Ne bo več potopa, ki bi opustoąil zemljo." 12 Bog je rekel: "To je znamenje zaveze, ki jo sklepam med seboj in vami in med vsemi ľivimi bitji, ki so pri vas, za vse prihodnje rodove.
3 Svojo mavrico postavljam v oblake in bo v znamenje zaveze med menoj in zemljo.
4 In kadar bom zbral oblake nad zemljo in se bo v oblakih prikazala mavrica, 15 tedaj se bom spomnil svoje zaveze, ki je med menoj in vami in vsemi ľivimi bitji in vsem mesom; vode ne bodo nikoli več narasle v potop, da bi iztrebile vse meso.
6 Kadar bo v oblakih, jo bom pogledal in se spomnil večne zaveze med Bogom in vsemi ľivimi bitji in vsem mesom, ki je na zemlji." 17 Bog je rekel Noetu: "To je znamenje zaveze, ki sem jo sklenil med seboj in vsem mesom, ki je na zemlji." Sem, Ham in Jafet 18 Noetovi sinovi, ki so odąli iz ladje, so bili Sem, Ham in Jafet. Ham je Kánaanov oče.
9 Trije so bili Noetovi sinovi in ti so obljudili vso zemljo.
0 Tedaj je Noe, moľ zemlje, začel saditi vinograd.
1 Ko pa je pil vino, se je napil in nag obleľal sredi svojega ąotora.
2 Ham, Kánaanov oče, je videl nagoto svojega očeta in je ąel to pravit obema bratoma, ki sta bila zunaj.
3 Sem in Jafet pa sta vzela plaąč, si ga dala na ramena, ąla zadenjsko in pokrila nagoto svojega očeta. Obrnjena sta bila torej proč, tako da nista videla njegove nagote.
4 Ko se je Noe prebudil iz vinske omame in izvedel, kaj mu je storil njegov mlająi sin, 25 je rekel: "Preklet bodi Kánaan; bodi hlapec hlapcev svojih bratov!" 26 Potem je rekel: "Blagoslovljen GOSPOD, Semov Bog; Kánaan mu bodi za hlapca! 27 Naj Bog raząiri Jafetov prostor, naj ga naseli v Semovih ąotorih in Kánaan mu bodi za hlapca!" 28 Noe je po potopu ľivel ąe tristo petdeset let.
9 Vseh Noetovih dni je bilo torej devetsto petdeset let. Potem je umrl. Noetovi potomci 10 1 To je rodovnik Noetovih sinov: Sema, Hama in Jafeta. Tem so se po potopu rodili sinovi.
Jafetovi sinovi so Gomer, Magóg, Madáj, Javán, Tubál, Meąeh in Tirás.
Gomerjevi sinovi pa so Aąkenáz, Rifát in Togarmá.
Javánovi sinovi so Eliąá, Tarąíą, Kitéjci in Rodoąáni.
Njihovi potomci so se razdelili kot narodi po otokih in deľelah, vsak s svojim jezikom, po svojih rodbinah in narodih.
Hamovi sinovi so Kuą, Egipt, Put in Kánaan.
Kuąevi sinovi so Sebá, Havilá, Sabtá, Ragmá in Sabtehá, Ragmájeva sinova pa (c)ebá in Dedán.
Kuąu se je rodil Nimród, ki je bil prvi mogočneľ na zemlji.
Bil je velik lovec pred GOSPODOM; zato pravijo: Velik lovec pred GOSPODOM kakor Nimród.
0 Prvenci njegovega kraljestva so bili Babilon, Ereh, Akád in Kalne v ąinárski deľeli.
1 Iz te deľele je odąel v Asirijo. Pozidal je Ninive, Rehobót Ir, Kelah 12 in Resen med Ninivami in Kelahom; to je veliko mesto.
3 Egiptu so se rodili Ludéjci, Anaméjci, Lehabéjci, Naftuhéjci, 14 Patroséjci, Kasluhéjci, iz katerih so iząli Filistejci, in Kaftoréjci.
5 Kánaanu so se rodili prvorojenec Sidón, Het, 16 Jebusejec, Amoréjec, Girgaąéjec, 17 Hivéjec, Arkéjec, Sinéjec, 18 Arvadéjec, Cemaréjec in Hamatéjec. Potem so se kánaanski rodovi razkropili.
9 Kánaanovo ozemlje je segalo od Sidóna proti Gerárju in do Gaze, proti Sódomi, Gomóri, Adámi, Cebojímu do Leąe.
0 To so Hamovi sinovi po svojih rodovih, jezikih, deľelah in narodih.
1 Semu, Jafetovemu starejąemu bratu, se je rodil tudi oče vseh Eberjevih sinov.
2 Semovi sinovi so Elám, Asúr, Arpahąád, Lud in Arám.
3 Arámovi sinovi pa so Uc, Hul, Geter in Maą.
4 Arpahąádu se je rodil (c)elah, (c)elahu pa Eber.
5 Eberju sta se rodila dva sinova; prvemu je bilo ime Peleg, kajti v njegovih dneh se je razdelila zemlja, njegovemu bratu pa je bilo ime Joktán.
6 Joktánu so se rodili Almodád, (c)elef, Hacarmávet, Jerah, 27 Hadorám, Uzál, Diklá, 28 Obál, Abimaél, (c)ebá, 29 Ofír, Havilá in Jobáb. Vsi ti so Joktánovi sinovi.
0 Njihovo ozemlje je segalo od Meąe proti Sefárju do vzhodnega gorovja.
1 To so Semovi sinovi po svojih rodovih, jezikih, deľelah in narodih.
2 To so rodovi Noetovih sinov po njihovih rodbinah in narodih. In iz njih so se po potopu razdelili narodi po zemlji. Babilonski stolp 11 1 Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico.
Ko so se ljudje odpravili od vzhoda, so naąli ravnino v ąinárski deľeli in se tam naselili.
Rekli so drug drugemu: "Dajmo, delajmo opeko in jo ľgimo v ognju!" Opeko so uporabljali namesto kamna in zemeljsko smolo namesto malte.
Rekli so: "Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba, in naredimo si ime, da se ne bomo razkropili po vsej zemlji!" 5 GOSPOD je stopil dol, da bi si ogledal mesto in stolp, ki so ga postavili človeąki otroci.
In GOSPOD je rekel: "Glej, eno ljudstvo so in vsi imajo en jezik, in to je ąele začetek njihovega dela. Zdaj jih ne bo nič več zadrľalo; kar koli bodo hoteli, bodo naredili.
Dajmo, stopimo dol in tam zmeąajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!" 8 In GOSPOD jih je razkropil od tam po vsej zemlji in nehali so zidati mesto.
Zato se je imenovalo Babél, ker je tam GOSPOD zmeąal jezik vse zemlje in od tam jih je GOSPOD razkropil po vsej zemlji. Od Sema do Abrahama 10 To je Semov rodovnik. Sem je bil star sto let, ko se mu je rodil Arpahąád, dve leti po potopu.
1 Potem ko se mu je rodil Arpahąád, je Sem ľivel ąe petsto let in rodili so se mu sinovi in hčere.
2 Ko je bil Arpahąád star petintrideset let, se mu je rodil (c)elah.
3 Potem ko se mu je rodil (c)elah, je Arpahąád ľivel ąe ątiristo tri leta in rodili so se mu sinovi in hčere.
4 Ko je bil (c)elah star trideset let, se mu je rodil Eber.
5 Potem ko se mu je rodil Eber, je (c)elah ľivel ąe ątiristo tri leta in rodili so se mu sinovi in hčere.
6 Ko je bil Eber star ątiriintrideset let, se mu je rodil Peleg.
7 Potem ko se mu je rodil Peleg, je Eber ľivel ąe ątiristo trideset let in rodili so se mu sinovi in hčere.
8 Ko je bil Peleg star trideset let, se mu je rodil Regu.
9 Potem ko se mu je rodil Regu, je Peleg ľivel ąe dvesto devet let in roili so se mu sinovi in hčere.
0 Ko je bil Regu star dvaintrideset let, se mu je rodil Serúg.
1 Potem ko se mu je rodil Serúg, je Regu ľivel ąe dvesto sedem let in rodili so se mu sinovi in hčere.
2 Ko je bil Serúg star trideset let, se mu je rodil Nahór.
3 Potem ko se mu je rodil Nahór, je Serúg ľivel ąe dvesto let in rodili so se mu sinovi in hčere.
4 Ko je bil Nahór star devetindvajset let, se mu je rodil Terah.
5 Potem ko se mu je rodil Terah, je Nahór ľivel ąe sto devetnajst let in rodili so se mu sinovi in hčere.
6 Terah je bil star sedemdeset let, ko so se mu rodili Abram, Nahór in Harán.
7 To je Terahov rodovnik. Terahu so se rodili Abram, Nahór in Harán, Haránu pa se je rodil Lot.
8 Harán je umrl pred svojim očetom Terahom v svoji rojstni deľeli, v Uru Kaldejcev.
9 Abram in Nahór sta se oľenila. Abramovi ľeni je bilo ime Sarája, Nahórjevi pa Milka. Bila je hči Harána, Milkinega in Jiskinega očeta.
0 Sarája pa je bila nerodovitna, ni imela otrok.
1 Terah je vzel sina Abrama in vnuka Lota, Haránovega sina, ter svojo snaho Sarájo, ľeno svojega sina Abrama, in odąel z njimi iz Ura Kaldejcev, da bi ąel v deľelo Kánaan. Priąli so do Harána in se tam naselili.
2 Vseh Terahovih dni je bilo dvesto pet let. Potem je Terah umrl v Haránu. ABRAHAM Bog pokliče Abrahama 12 1 GOSPOD je rekel Abramu: "Pojdi iz svoje deľele, iz svoje rodbine in iz hiąe svojega očeta v deľelo, ki ti jo bom pokazal.
Iz tebe bom naredil velik narod, blagoslovil te bom in naredil tvoje ime veliko, da bo v blagoslov.
Blagoslovil bom tiste, ki te bodo blagoslavljali, in preklel tiste, ki te bodo preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje." 4 Abram je ąel, kakor mu je naročil GOSPOD, in Lot je ąel z njim. Ko je Abram odąel iz Harána, je bil star petinsedemdeset let.
S seboj je vzel ľeno Sarájo, bratovega sina Lota in vse premoľenje, ki sta ga zbrala, in vse duąe, ki sta jih pridobila v Haránu. Odąli so in se napotili proti kánaanski deľeli. Abraham v Kánaanu in v Egiptu Ko so priąli v kánaansko deľelo, 6 je Abram prehodil deľelo do kraja Sihem, do Moréjevega hrasta - Kánaanci so takrat ľiveli v deľeli.
GOSPOD se mu je prikazal in rekel: "Tvojemu potomstvu bom dal to deľelo." Tam je postavil oltar GOSPODU, ki se mu je bil prikazal.
Od tam je ąel naprej na vzhodno gorovje do Betela in se uąotoril tako, da je imel Betel na zahodni, Aj pa na vzhodni strani. Tam je postavil GOSPODU oltar in klical GOSPODOVO ime.
Potem se je spet odpravil na pot in tako potoval proti Negebu.
0 Tedaj je v deľeli nastala lakota in Abram je ąel v Egipt, da bi tam nekaj časa ostal; kajti lakota v deľeli je bila huda.
1 Ko pa se je pribliľal Egiptu, je rekel ľeni Saráji: "Glej, vem, da si lepa ľenska.
2 Ko te bodo Egipčani videli in rekli: 'To je njegova ľena,' bodo mene ubili, tebe pa pustili pri ľivljenju.
3 Reci, prosim, da si moja sestra, da se mi bo dobro godilo zaradi tebe in bom po tvoji zaslugi ostal ľiv." 14 Ko je torej Abram prispel v Egipt, so Egipčani videli, da je ľena zelo lepa.
5 Videli so jo tudi faraonovi uradniki in jo hvalili faraonu. Tako so ľeno vzeli v faraonovo hiąo.
6 Zaradi nje je lepo ravnal z Abramom: dobil je drobnico in govedo, osle, hlapce in dekle, oslice in kamele.
7 GOSPOD pa je udaril faraona in njegovo hiąo s hudimi nadlogami zaradi Abramove ľene Saráje.
8 Faraon je poklical Abrama in rekel: "Kako si mi mogel to storiti? Zakaj mi nisi povedal, da je to tvoja ľena? 19 Zakaj si rekel, da je tvoja sestra, da sem si jo vzel za ľeno? Glej, tu imaą zdaj svojo ľeno, vzemi jo in pojdi!" 20 Faraon je glede njega dal ukaze svojim moľem in pospremili so Abrama, njegovo ľeno in vse njegovo imetje. Abraham in Lot se razideta 13 1 Abram je torej odąel iz Egipta proti Negebu. Z njim je ąla njegova ľena, vse, kar je imel, in Lot.
Abram je bil silno bogat z ľivino, s srebrom in z zlatom.
Potem se je selil s ąotori od Negeba do Betela, do kraja, kjer si je prej postavil ąotor, med Betelom in Ajem.
To je kraj, kjer je prej postavil oltar; in tam je klical GOSPODOVO ime.
Tudi Lot, ki je potoval z Abramom, je imel drobnico, govedo in ąotore.
A deľela ni mogla preľivljati obeh, ko sta prebivala skupaj. Kajti njuno premoľenje je bilo tako veliko, da nista mogla ľiveti skupaj.
Vnel se je prepir med pastirji Abramovih čred in pastirji Lotovih čred - Kánaanci in Perizéjci so tisti čas prebivali v deľeli - 8 in Abram je rekel Lotu: "Naj ne bo prepira med menoj in teboj, med mojimi in tvojimi pastirji, saj sva brata! 9 Mar ni vsa deľela pred teboj? Loči se torej od mene! Če pojdeą ti na levo, grem jaz na desno, če se ti obrneą proti desni, bom jaz krenil na levo." 10 Lot je povzdignil oči in videl vso jordansko pokrajino. Preden je GOSPOD pokončal Sódomo in Gomóro, je bila v celoti namakana. Vse do Coara je bila kakor GOSPODOV vrt, kakor egiptovska deľela.
1 Lot si je torej izbral vso jordansko pokrajino in se odselil proti vzhodu. Tako sta se ločila.
2 Abram je prebival v kánaanski deľeli, Lot pa je ľivel v mestih pokrajine in ąotoril tja do Sódome.
3 Sódomci pa so bili hudobni in so silno greąili zoper GOSPODA.
4 GOSPOD je govoril Abramu, potem ko se je Lot ločil od njega: "Povzdigni oči in poglej s svojega mesta proti severu in jugu, proti vzhodu in zahodu! 15 Zares, vso deľelo, ki jo vidią, za vedno dajem tebi in tvojemu potomstvu.
6 In storil bom, da bo tvojega zaroda kakor prahu zemlje. Če bi kdo mogel preąteti prah zemlje, bi lahko preątel tudi tvoj zarod.
7 Vstani in prehodi deľelo po vsej njeni dolľini in ąirini, kajti tebi jo dajem." 18 Abram je ąotoril ter priąel in se naselil pri Mamrejevih hrastih, ki so pri Hebrónu. Tam je postavil oltar GOSPODU. Abraham, kralji in Melkízedek 14 1 Za časa ąinárskega kralja Amraféla so se elasárski kralj Arjóh, elámski kralj Kedorlaómer in gojímski kralj Tidál 2 vojskovali zoper sódomskega kralja Bera, gomórskega kralja Birąája, admaąkega kralja (c)inába, cebojímskega kralja (c)eméberja in kralja Bele, to je Coarja.
Vsi ti so zbrali svoje čete v Sidímski dolini, to je Slano morje.
Dvanajst let so sluľili Kedorlaómerju, trinajsto leto pa so se uprli.
(c)tirinajsto leto so priąli Kedorlaómer in kralji, ki so bili z njim. Premagali so Rafájevce pri Aąterót Karnájimu, Zuzéjce pri Hamu, Emejce v Kirjatájimski dolini 6 in Horéjce na njihovem pogorju Seír ter priąli do El Parána na robu puąčave.
Ko so se vračali, so priąli do En Miąpáta, to je Kadeąa, in pokončali vse amalečanske kraje in tudi Amoréjce, ki so bivali v Hacecón Tamáru.
Tedaj so se sódomski, gomórski, admaąki, cebojímski in belaąki - to je coarski - kralj odpravili na pot in se v Sidímski dolini spustili v spopad 9 z elámskim kraljem Kedorlaómerjem, gojímskim kraljem Tidálom, ąinárskim kraljem Amrafélom in elasárskim kraljem Arjóhom: ątirje kralji proti petim.
0 V Sidímski dolini pa je bilo vse polno smolnih jam. Na begu sta sódomski in gomórski kralj padla v eno od njih, drugi pa so zbeľali v gore.
1 Oni pa so pobrali vse imetje Sódome in Gomóre, ves njihov ľiveľ, in odąli.
2 Vzeli so tudi Lota, sina Abramovega brata, in njegovo imetje ter odąli. Prebival je namreč v Sódomi.
3 Neki ubeľnik je priąel do Hebrejca Abrama in mu to povedal. Ta se je naselil pri hrastih Amoréjca Mamreja, Eąkólovega in Anerjevega brata, ki so bili Abramovi zavezniki.
4 Ko je torej Abram sliąal, da je njegov brat ujet, je sklical svoje izurjene moľe, rojene v njegovi hiąi, tristo osemnajst ljudi, in jih zasledoval do Dana.
5 Ponoči je razdelil svoje moľe in z njimi napadel sovraľnike. Premagal jih je in jih zasledoval do Hobe, ki je severno od Damaska.
6 In spravil je nazaj vse imetje in tudi svojega brata in njegovo premoľenje je spravil nazaj, z ľenami in drugimi ljudmi vred.
7 Potem ko se je vrnil z zmage nad Kedorlaómerjem in kralji, ki so bili z njim, mu je priąel naproti sódomski kralj v dolini (c)avé, to je v Kraljevi dolini.
8 Salemski kralj Melkízedek pa je prinesel kruha in vina. Bil je duhovnik Najviąjega Boga 19 in ga je blagoslovil, rekoč: "Blagoslovi naj te, Abram, Bog Najviąji, ki je ustvaril nebo in zemljo! 20 In slavljen bodi Bog Najviąji, ki ti je dal v roke tvoje nasprotnike!" Potem mu je Abram dal desetino od vsega.
1 Sódomski kralj pa je rekel Abramu: "Daj mi duąe, imetje pa obdrľi zase!" 22 Abram mu je odgovoril: "Prisegam GOSPODU, Bogu Najviąjemu, ki je ustvaril nebo in zemljo: 23 Ne, niti vrvice ali jermena od sandale, prav ničesar od tega, kar je tvoje, ne bom vzel, da ne porečeą: 'Jaz sem storil, da je Abram bogat.' 24 Samó tisto, kar so pojedli moji ljudje, in deleľ plena za moľe, ki so ąli z menoj: Aner, Eąkól in Mamre. Naj vzamejo svoje deleľe." Boľje obljube in zaveza 15 1 Po teh dogodkih se je Abramu v videnju zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč: "Ne boj se, Abram! Jaz sem tvoj ąčit, tvoje plačilo bo zelo veliko." 2 Abram pa je rekel: "Gospod BOG, kaj mi boą vendar dal, ko pa ostajam brez otrok in bo dedič moje hiąe Damaąčan Eliézer?" 3 In Abram je rekel: "Glej, nisi mi naklonil potomstva, zato, glej, bo moj dedič hlapec moje hiąe." 4 A glej, zgodila se mu je GOSPODOVA beseda, rekoč: "Ne bo ta dedoval za teboj, temveč tisti, ki bo priąel iz tebe, bo tvoj dedič." 5 Popeljal ga je ven in mu rekel: "Poglej proti nebu in preątej zvezde, če jih moreą preąteti!" Potem mu je rekel: "Tako bo s tvojim potomstvom." 6 Veroval je GOSPODU in ta mu je to ątel v pravičnost.
Rekel mu je: "Jaz sem GOSPOD, ki sem te izpeljal iz Ura Kaldejcev, da bi ti dal to deľelo v posest." 8 Rekel je: "Gospod BOG, po čem bom spoznal, da jo dobim v posest?" 9 Pa mu je rekel: "Vzemi zame triletno telico, triletno kozo, triletnega kozla, grlico in mladega goloba!" 10 Vzel je torej zanj vse te ľivali, jih razpolovil in poloľil vsako polovico nasproti drugi, le ptic ni razpolovil.
1 Ptice roparice so se spuąčale na trupla, Abram pa jih je odganjal.
2 Ko se je sonce nagibalo k zatonu, je Abrama obąel trden spanec in glej, polastila se ga je groza in gost mrak je padel nanj.
3 Rekel je Abramu: "Vedi, da bodo tvoji potomci priseljenci v deľeli, ki ne bo njihova, spravili jih bodo v suľnost in jih stiskali ątiristo let.
4 A tudi narodu, ki jih bo imel zasuľnjene, bom sodil. Potem bodo odąli z velikim imetjem.
5 Ti pa pojdeą v miru k svojim očetom; pokopan boą v visoki starosti.
6 V četrtem rodu se bodo vrnili sem, kajti hudobija Amoréjcev ąe ni dopolnjena." 17 Sonce je zaąlo in legel je mrak. In glej, lonec za ogenj, iz katerega se je kadilo, in plameneča bakla sta se premikala med kosi ľivali.
8 Tisti dan je GOSPOD sklenil z Abramom zavezo in rekel: "Tvojemu potomstvu dajem to deľelo od Egiptovske reke do vélike reke, reke Evfrata; 19 Kenéjce, Kenázovce, Kadmonéjce, 20 Hetejce, Perizéjce, Rafájevce, 21 Amoréjce, Kánaance, Girgaąéjce in Jebusejce." Izmaelovo rojstvo 16 1 (r)ena Sarája Abramu ni rodila otrok; imela pa je egiptovsko deklo, ki ji je bilo ime Hagára.
Sarája je rekla Abramu: "Glej, GOSPOD mi ni dal, da bi rodila. Pojdi k moji dekli! Mogoče bom po njej dobila otroka." Abram je posluąal Sarájo.
Potem ko je preteklo deset let, odkar se je Abram naselil v kánaanski deľeli, je Abramova ľena Sarája vzela svojo egiptovsko deklo Hagáro in jo dala moľu Abramu za ľeno.
(c)el je k Hagári in je spočela. Ko pa je videla, da je spočela, je začela zaničevati gospodarico.
Sarája je rekla Abramu: "Ti si kriv, da me ľali. Dala sem ti svojo deklo v naročje, ko pa je videla, da je spočela, me je začela zaničevati. Naj GOSPOD sodi med menoj in teboj!" 6 Abram je rekel Saráji: "Glej, tvoja dekla je v tvoji roki; naredi z njo, kar se ti zdi prav!" Tedaj je začela Sarája z njo tako trdo ravnati, da je Hagára pobegnila od nje.
GOSPODOV angel jo je naąel pri studencu v puąčavi, pri izviru ob poti proti (c)uru.
Rekel je: "Hagára, Sarájina dekla, od kod prihajaą in kam greą?" Rekla je: "Beľim od svoje gospodarice Saráje." 9 GOSPODOV angel ji je rekel: "Vrni se k svoji gospodarici in se podredi njeni roki!" 10 Potem ji je GOSPODOV angel rekel: "Silno bom namnoľil tvoje potomstvo, da ga ne bo mogoče preąteti." 11 In GOSPODOV angel ji je rekel: "Glej, spočela si in rodila boą sina; daj mu ime Izmael, kajti GOSPOD te je sliąal v tvoji stiski.
2 Ta človek bo pravi divji osel. Njegova roka bo proti vsem in roke vseh proti njemu; nasproti vsem svojim bratom se bo naselil." 13 Imenovala je GOSPODA, ki je z njo govoril: "Ti si El Roí"; rekla je namreč: "Ali sem res tukaj videla tistega, ki me je videl?" 14 Zato se vodnjak imenuje Beer Laháj Roí; glej, je med Kadeąem in Beredom.
5 Potem je Hagára Abramu rodila sina. Abram je dal sinu, ki ga je rodila Hagára, ime Izmael. Bog sklene z Abrahamom zavezo 16 Ko je Hagára Abramu rodila Izmaela, je bil Abram star ąestinosemdeset let.
7 1 Ko pa je Abram imel devetindevetdeset let, se mu je prikazal GOSPOD in mu rekel: "Jaz sem Bog Mogočni. Hodi pred menoj in bodi popoln! 2 Sklenil bom zavezo med seboj in teboj in silno te bom namnoľil." 3 Abram je padel na obraz in Bog je govoril z njim ter rekel: 4 "Glej, to je moja zaveza s teboj: postal boą oče mnoľice narodov.
Ne boą se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, kajti postavljam te za očeta mnoľici narodov.
Naredil te bom silno rodovitnega, napravil bom iz tebe narode in kralji bodo iząli iz tebe.
Postavljam zavezo med menoj in teboj ter tvojimi potomci za teboj iz roda v rod kot večno zavezo. Tebi in tvojim potomcem za teboj bom Bog.
Tebi in tvojemu potomstvu dajem deľelo, v kateri bivaą kot tujec, vso kánaansko deľelo, v večno last in bom njihov Bog." 9 Bog je rekel Abrahamu: "Ti pa se dŕľi moje zaveze, ti in tvoji potomci za teboj iz roda v rod! 10 To je moja zaveza, ki se je drľite, zaveza med menoj in vami ter tvojimi potomci za teboj: vsak moąki pri vas naj bo obrezan! 11 Obreľite si meso svojih prednjih koľic! To bodi znamenje zaveze med menoj in vami! 12 Osem dni po rojstvu naj bodo obrezani vsi moąki iz roda v rod, najsi bodo rojeni v hiąi ali pridobljeni za denar od katerega koli tujca, ki ni izmed tvojih potomcev.
3 Oboji morajo biti obrezani, rojeni v tvoji hiąi in pridobljeni za tvoj denar. Takó bo moja zaveza v vaąem mesu večna zaveza.
4 Kar pa zadeva neobrezanega moąkega, ki ni obrezan na mesu svoje prednje koľice, naj bo iztrebljen iz svojega ljudstva; prelomil je mojo zavezo." 15 Potem je Bog rekel Abrahamu: "Svoje ľene Saráje ne imenuj več Sarája, temveč Sara bodi njeno ime! 16 Blagoslovil jo bom in ti dal sina tudi od nje; blagoslovil jo bom, da bodo iz nje nastali narodi in bodo kralji ljudstev iząli iz nje." 17 Abraham je padel na obraz in se zasmejal. Rekel si je: "Ali se bo stoletniku rodil sin? Ali bo devetdesetletna Sara rodila?" 18 Abraham je rekel Bogu: "O da bi le Izmael ľivel pred teboj!" 19 Bog pa je odgovoril: "Ne, temveč tvoja ľena Sara ti bo rodila sina in dal mu boą ime Izak. Sklenil bom z njim svojo zavezo kot večno zavezo za njegove potomce za njim.
0 Tudi glede Izmaela sem te usliąal; glej, blagoslovil ga bom in ga naredil rodovitnega ter ga silno namnoľil; dvanajst knezov se mu bo rodilo in naredil bom iz njega velik narod.
1 Svojo zavezo pa bom sklenil z Izakom, ki ti ga bo rodila Sara čez leto dni." 22 Ko je Bog nehal govoriti z njim, se je vzdignil od Abrahama.
3 Abraham je vzel sina Izmaela, vse, ki so bili rojeni v hiąi, in vse, ki so bili pridobljeni za denar, vse moąke izmed ljudi Abrahamove hiąe, in obrezal meso njihove prednje koľice ąe isti dan, kakor mu je Bog naročil.
4 Ko je bil Abraham obrezan na mesu svoje prednje koľice, je bil star devetindevetdeset let, 25 njegovemu sinu Izmaelu pa je bilo trinajst let, ko je bil obrezan na mesu svoje prednje koľice.
6 Istega dne sta bila obrezana Abraham in njegov sin Izmael.
7 Z njim vred so bili obrezani vsi moąki njegove hiąe, rojeni v hiąi in za denar kupljeni od tujcev. Bog v gosteh pri Abrahamu 18 1 GOSPOD se je prikazal Abrahamu pri Mamrejevih hrastih, ko je ob dnevni vročini sedel pred vhodom v ąotor.
Povzdignil je oči, pogledal in glej, pred njim so stali trije moľje. Ko jih je zagledal, jim je stekel naproti od vhoda v ąotor in se jim priklonil do tal.
Rekel je: "Moj gospod, če sem naąel naklonjenost v tvojih očeh, nikar ne hodi mimo svojega sluľabnika! 4 Naj prinesejo malo vode, da si umijete noge. Potem se spočijte pod drevesom! 5 Jaz pa prinesem kos kruha, da se okrepčate, potem pa lahko greste naprej. Čemu bi sicer priąli mimo svojega sluľabnika!" Rekli so: "Stori, kakor si rekel!" 6 Abraham je pohitel v ąotor k Sari in rekel: "Hitro vzemi tri merice boljąe moke, zamesi jo in speci kolače!" 7 Potem je Abraham tekel k ľivini. Vzel je mlado in lepo tele in ga dal hlapcu; ta ga je hitro pripravil.
Vzel je masla in mleka ter tele, ki ga je bil pripravil, in vse to poloľil prednje. Stal je pri njih pod drevesom in so jedli.
Rekli so mu: "Kje je tvoja ľena Sara?" Rekel je: "Glejte, v ąotoru." 10 Pa je rekel: "Čez leto dni se bom vrnil k tebi in glej, tvoja ľena Sara bo imela sina." Sara pa je posluąala za vhodom v ąotor, ki je bil za njim.
1 Abraham in Sara sta bila stara, ľe zelo v letih; Sari se je nehalo dogajati, kakor se dogaja ľenskam, 12 pa se je sama pri sebi zasmejala in rekla: "Mar naj zdaj, ko sem uvela, ąe občutim slast? Tudi moj gospod je star." 13 GOSPOD pa je rekel Abrahamu: "Zakaj se je Sara zasmejala in rekla: 'Ali bom res rodila, ko sem ľe ostarela?' 14 Ali je za GOSPODA kaj preteľko? Ko bom čez leto dni v tem času spet priąel k tebi, bo Sara imela sina." 15 Sara pa je tajila in rekla: "Nisem se zasmejala." Bala se je namreč. "Pač," je rekel, "zares si se zasmejala." Abraham prosi za Sódomo 16 Tedaj so se moľje odpravili in gledali proti Sódomi, Abraham pa je ąel z njimi, da bi jih pospremil.
7 GOSPOD si je rekel: "Ali naj skrivam pred Abrahamom, kaj nameravam storiti? 18 Iz Abrahama bo vendar nastal velik in mogočen narod in v njem bodo blagoslovljeni vsi narodi zemlje.
9 Izbral sem ga, da bo zapovedal svojim sinovom in svoji hiąi za njim, naj se drľijo GOSPODOVE poti in ravnajo v skladu s pravičnostjo in pravico; tako bo GOSPOD izpolnil Abrahamu, kar mu je obljubil." 20 GOSPOD je rekel: "Vpitje iz Sódome in Gomóre je res silno in njihov greh je izredno teľak.
1 Stopil bom dol, da vidim, ali so res počeli vse tisto, o čemer govori vpitje, ki prihaja do mene, ali ne. Izvedeti hočem." 22 Moľa sta se obrnila in odąla proti Sódomi, Abraham pa je ąe stal pred GOSPODOM.
3 Abraham je pristopil in rekel: "Ali boą res pokončal pravičnega s krivičnim vred? 24 Mogoče je v mestu petdeset pravičnih ljudi. Ali boą tudi te pokončal in ne boą prizanesel kraju zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem? 25 Daleč naj bo od tebe, da bi ti storil kaj takega, da bi pobil pravičnega s krivičnim vred, da bi se enako zgodilo pravičnim kakor krivičnim! Daleč naj bo od tebe! Ali ne bo sodnik vse zemlje ravnal pravično?" 26 GOSPOD je rekel: "Če najdem v Sódomi petdeset pravičnih med meąčani, bom prizanesel vsemu kraju zaradi njih." 27 Abraham pa je rekel: "Glej, jaz, ki sem prah in pepel, sem si dovolil govoriti z Gospodom.
8 Mogoče jih petdesetim pravičnim manjka pet, ali boą zaradi teh petih uničil vse mesto?" Rekel je: "Ne bom ga uničil, če jih tam najdem petinątirideset." 29 Pa je spet spregovoril in mu rekel: "Mogoče se jih tam najde ątirideset." Odgovoril je: "Ne bom storil tega zaradi teh ątiridesetih." 30 Pa je rekel: "Naj se Gospod ne jezi, če govorim; mogoče se jih tam najde trideset." Rekel je: "Ne bom storil tega, če jih najdem trideset." 31 Rekel je: "Glej, dovolil sem si govoriti z Gospodom; mogoče se jih tam najde dvajset." Rekel je: "Ne bom jih uničil zaradi teh dvajsetih." 32 Abraham je rekel: "Naj se Gospod ne jezi, če spregovorim ąe tokrat: Mogoče se jih tam najde deset." Odgovoril je: "Ne bom jih uničil zaradi teh desetih." 33 GOSPOD je potem, ko je nehal govoriti z Abrahamom, odąel. Abraham pa se je vrnil v svoj kraj. Sodba nad Sódomo in Lotova reąitev 19 1 Zvečer sta angela priąla v Sódomo, ko je Lot sedel pri sódomskih vratih. Ko ju je zagledal, je vstal, jima ąel naproti in se priklonil z obrazom do tal.
Rekel je: "Prosim, gospoda, stopita v hiąo svojega sluľabnika, da prenočita in si umijeta noge, zjutraj pa vstaneta in odideta po svoji poti." Rekla sta: "Ne, prenočila bova na trgu." 3 Zelo ju je silil, zato sta le odąla z njim in stopila v njegovo hiąo. Pripravil jima je večerjo, spekel nekvaąeni kruh in sta jedla.
Preden sta legla, so hiąo obstopili meąčani, sódomski moąki, vsi, od dečkov do starcev, vse ljudstvo do zadnjega moľa.
Klicali so Lota in mu rekli: "Kje sta moľa, ki sta nocoj priąla k tebi? Pripelji ju ven k nam, da ju spoznamo!" 6 Lot je tedaj stopil ven k njim na prag, zaprl vrata za seboj 7 in rekel: "Nikar, bratje moji, ne delajte hudega! 8 Glejte, imam dve hčeri, ki ąe nista spoznali moľa; naj ju pripeljem k vam, da storite z njima, kar boste hoteli. Samo tema moľema ne storite ničesar, saj sta priąla v senco moje strehe!" 9 Rekli so: "Poberi se!" Potem so rekli: "Nekdo je priąel sem kot tujec, pa bi rad razsojal. Tebi bomo storili ąe kaj hująega kakor njima." Silno so pritiskali na Lota in bili na tem, da razbijejo vrata.
0 A moľa sta iztegnila roke, potegnila Lota k sebi v hiąo in zaprla vrata.
1 Moľe pa, ki so stali pri vhodu, sta udarila s slepoto, od najmanjąih do največjih, tako da niso mogli najti vrat.
2 In moľa sta rekla Lotu: "Imaą v mestu ąe koga, morda zeta, sinove, hčere ali sicer kakega svojega človeka? Odpelji jih iz kraja! 13 Midva bova namreč ta kraj uničila, kajti njihovo vpitje, ki je priąlo do GOSPODA, je prehudo. Zato naju je GOSPOD poslal, da ga uničiva." 14 Lot je ąel ven in govoril s svojima zetoma, ki sta nameravala vzeti njegovi hčeri. Rekel je: "Vstanita, pojdita iz tega kraja, kajti GOSPOD bo mesto uničil!" Toda zeta sta mislila, da se ąali.
5 Ko se je vzdignila jutranja zarja, sta angela priganjala Lota in rekla: "Vstani, vzemi ľeno in hčeri, ki sta tu, da ne boą pokončan zaradi krivde tega mesta!" 16 Obotavljal se je, zato sta ga moľa zgrabila za roko, prav tako tudi njegovo ľeno in hčeri - ker mu je GOSPOD hotel prizanesti - in ga odpeljala ven ter ga pustila zunaj mesta.
7 Ko sta jih vodila ven, sta rekla: "Reąi si ľivljenje! Ne oziraj se nazaj in ne ustavljaj se nikjer v pokrajini! V gorovje se reąi, da ne boą pokončan!" 18 Lot jima je odgovoril: "Nikar, gospod! 19 Glej, tvoj sluľabnik je naąel milost v tvojih očeh in s tem, da si mi reąil ľivljenje, si mi izkazal veliko dobroto. Toda ne morem se reąiti v gore; lahko bi se mi pripetila nesreča in bi umrl.
0 Glej, tisto mesto je dovolj blizu, da se morem zateči vanj. In tako majhno je. Dovôli, da se reąim tja! Ali ni res majhno? Tako bom ostal ľiv." 21 Rekel mu je: "Glej, usliąal ti bom tudi to proąnjo in ne bom razdejal mesta, o katerem si govoril.
2 Hitro se reąi tja! Ničesar ne morem storiti, dokler ne prideą tja." Zato se mesto imenuje Coar.
3 Sonce je vzhajalo nad deľelo, ko je Lot priąel do Coarja 24 in je GOSPOD storil, da sta od GOSPODA, z neba, deľevala na Sódomo in Gomóro ľveplo in ogenj.
5 Razdejal je ti mesti in vso pokrajino, vse prebivalce mest in vse rastlinstvo te deľele.
6 Lotova ľena, ki je bila z njim, pa se je ozrla nazaj in postala solnat steber.
7 Zgodaj zjutraj je ąel Abraham na kraj, kjer je bil stal pred GOSPODOM.
8 Pogledal je proti Sódomi in Gomóri in vse naokrog po pokrajini. Pogledal je in glej, z zemlje se je vzdigoval dim, kakor bi se kadilo iz peči.
9 Ko je Bog uničil mesta pokrajine, se je spomnil Abrahama in poslal Lota proč od razdejanja, ko je razdejal mesta, kjer je prebival Lot. Začetek Moábcev in Amóncev 30 Lot je iz Coarja odąel navzgor in se s hčerama naselil na gorovju. Bal se je namreč bivati v Coarju, zato je ľivel v votlini, on in obe hčeri.
1 Starejąa hči je rekla mlająi: "Najin oče je star, v deľeli pa ni moľa, ki bi se nama pribliľal po navadi vse zemlje.
2 Dajva, napojiva očeta z vinom in leziva z njim; tako obudiva zarod po očetu." 33 Tisti večer sta torej napojili očeta z vinom in starejąa je ąla in legla k očetu. Pa ni zaznal, ne ko je legla ne ko je vstala.
4 Naslednji dan je starejąa hči rekla mlająi: "Sinoči sem leľala z očetom; ąe nocoj ga napojiva z vinom! Potem pojdi ti in lezi z njim! Tako bova obudili zarod po očetu." 35 Tudi tisti večer sta napojili očeta z vinom. Mlająa hči je vstala in legla k njemu, pa ni zaznal, ne ko je legla ne ko je vstala.
6 Tako sta obe Lotovi hčeri zanosili s svojim očetom.
7 Starejąa hči je rodila sina in mu dala ime Moáb. To je oče Moábcev do danes.
8 Tudi mlająa hči je rodila sina in dala mu je ime Ben Amí. To je oče Amóncev do danes. Abraham in Abiméleh 20 1 Od tam se je Abraham odpravil v pokrajino Negeb in se zadrľeval med Kadeąem in (c)urom. Ko pa je kot tujec ľivel v Gerárju, 2 je govoril o svoji ľeni Sari: "Moja sestra je." Tedaj je gerárski kralj Abiméleh poslal po Saro in jo vzel k sebi.
Toda Bog je priąel k Abimélehu ponoči v sanjah in mu rekel: "Glej, umrl boą zaradi ľenske, ki si jo vzel, kajti poročena je!" 4 Abiméleh pa se ji ąe ni pribliľal. Rekel je: "Gospod, ali ubijaą tudi pravične ljudi? 5 Mar ni on rekel: 'Moja sestra je.' Pa tudi sama je rekla: 'Moj brat je.' S poątenim srcem in čistimi rokami sem to storil." 6 Bog pa mu je odgovoril v sanjah: "Tudi jaz vem, da si to storil s poątenim srcem in sam sem te obvaroval, da nisi greąil zoper mene. Zato nisem dal, da bi se je dotaknil.
Zdaj pa vrni ľeno moľu, kajti prerok je in molil bo zate, da ostaneą ľiv. Če pa je ne vrneą, vedi, da boste gotovo umrli ti in vsi tvoji." 8 Abiméleh je vstal zgodaj zjutraj, sklical vse sluľabnike in jim povedal vse, kar se je zgodilo. Moľje so se silno prestraąili.
Potem je Abiméleh poklical Abrahama in mu rekel: "Kaj si nam storil? S čim sem se pregreąil zoper tebe, da si nadme in nad moje kraljestvo spravil to veliko pregreho? Storil si mi, česar človek ne sme narediti." 10 Dalje je Abiméleh rekel Abrahamu: "Kaj ti je priąlo na misel, da si to storil?" 11 Abraham je rekel: "Rekel sem si: 'Gotovo ni strahu Boľjega v tem kraju; ubili me bodo zaradi ľene.' 12 Sicer pa je res moja sestra; hči mojega očeta je, a ne hči moje matere. Tako je postala moja ľena.
3 Ko me je Bog poslal iz hiąe mojega očeta po svetu, sem ji rekel: 'Naredi mi tole dobroto: v vsakem kraju, kamor bova priąla, reci, da sem tvoj brat!'" 14 Abiméleh je tedaj vzel drobnico in govedo, hlapce in dékle ter jih dal Abrahamu. Vrnil mu je ľeno Saro.
5 Potem je Abiméleh rekel: "Glej, moja deľela je pred teboj; prebivaj, kjer ti ugaja." 16 Sari pa je rekel: "Glej, tvojemu bratu dajem tisoč srebrnikov; glej, naj bo zate kot zagrinjalo čez oči za vse, ki so s teboj. Tako si v vsem opravičena." 17 Potem je Abraham molil k Bogu in Bog je ozdravil Abiméleha, njegovo ľeno in dékle, da so mogle roditi.
8 GOSPOD je bil namreč zaprl naročja vsem ľenskam v Abimélehovi hiąi zaradi Abrahamove ľene Sare. Izak rojen 21 1 GOSPOD je obiskal Saro, kakor je rekel, in GOSPOD je storil Sari, kakor je napovedal.
Sara je spočela in rodila Abrahamu sina v njegovi starosti ob času, ki mu ga je Bog napovedal.
Abraham je svojemu sinu, ki mu ga je rodila Sara, dal ime Izak.
Ko je bil sin Izak star osem dni, ga je Abraham obrezal, kakor mu je Bog zapovedal.
Abraham je bil star sto let, ko se mu je rodil sin Izak.
Sara je rekla: "Bog mi je pripravil smeh; kdor bo to sliąal, se mi bo nasmihal." 7 In rekla je: "Kdo bi dejal Abrahamu, da bo Sara dojila otroke? In vendar sem mu rodila sina v njegovi starosti." 8 Deček je rastel in ga je odstavila. Na dan, ko je bil Izak odstavljen, je Abraham napravil veliko gostijo. Abraham poąlje Hagáro in Izmaela proč 9 Ko je Sara nekoč videla sina Egipčanke Hagáre, ki ga je rodila Abrahamu, kako se igra, 10 je rekla Abrahamu: "Naľeni to deklo in njenega sina! Kajti sin te dekle ne sme dedovati skupaj z mojim sinom Izakom." 11 Ta beseda Abrahamu zaradi sina ni bila prav nič pogodu.
2 Bog pa mu je rekel: "Naj ti ne bo ľal ne dečka ne dekle! Posluąaj Saro, kar koli ti poreče! Kajti po Izaku se ti bo imenovalo potomstvo.
3 A tudi iz deklinega sina bom naredil narod, kajti tvoj potomec je." 14 Abraham je zgodaj zjutraj vstal, vzel kruha in meh vode, dal to Hagári na rame in jo z dečkom poslal proč. (c)la je in blodila po beerąébski puąčavi.
5 Ko pa je voda v mehu poąla, je vrgla dečka pod enega od grmov.
6 Potem je ąla in sedla za streljaj puąčice daleč; rekla si je namreč: "Naj ne gledam, kako deček umira!" Ko je tako sedela v bliľini, je na glas zajokala.
7 Bog je pa sliąal dečkov glas in Boľji angel je iz nebes poklical Hagáro ter ji rekel: "Kaj ti je, Hagára? Ne boj se, kajti Bog je sliąal dečkov glas od tam, kjer leľi.
8 Vstani, poberi dečka in ga dŕľi s svojo roko! Kajti iz njega bom naredil velik narod." 19 Bog ji je tedaj odprl oči, da je zagledala studenec. (c)la je, napolnila meh z vodo in dala piti dečku.
0 Bog je bil z dečkom. Rastel je, prebival v puąčavi in postal lokostrelec.
1 (r)ivel je v paránski puąčavi. Mati pa mu je dobila ľeno iz egiptovske deľele. Zaveza v Beerąébi 22 Tisti čas pa sta Abiméleh in poveljnik njegove vojske Pihól rekla Abrahamu: "Bog je s teboj v vsem, kar delaą.
3 Prisezi mi zdaj tukaj pri Bogu, da ne boą varal ne mene ne mojih naslednikov ne potomcev; enako dobroto, kakrąno sem ti izkazoval jaz, izkazuj ti meni in deľeli, v kateri prebivaą kot tujec!" 24 Abraham je odgovoril: "Priseľem." 25 Tedaj se je Abraham pritoľil Abimélehu zaradi studenca, ki so si ga Abimélehovi hlapci s silo prilastili.
6 Abiméleh e rekel: "Ne vem, kdo je to storil, tudi ti mi nisi povedal in sam nisem sliąal o tem do danes." 27 Abraham je vzel od drobnice in goveda, dal to Abimélehu in sklenila sta zavezo.
8 Abraham je oddelil od drobnice sedem jagnjic.
9 Abiméleh je rekel Abrahamu: "Kaj pomeni teh sedem jagnjic, ki si jih oddelil?" 30 Rekel je: "Resnično, vzel boą sedem jagnjic iz moje roke, da mi boą za pričo, da sem jaz izkopal ta vodnjak." 31 Zato je ta kraj dobil ime Beerąéba, ker sta tam oba prisegla.
2 Tako sta pri Beerąébi sklenila zavezo. Potem sta Abiméleh in poveljnik njegove vojske Pihól vstala in se vrnila v filistejsko deľelo.
3 Abraham je v Beerąébi zasadil tamarisko in tam klical ime GOSPODA, večnega Boga.
4 In Abraham je prebival veliko dni kot tujec v filistejski deľeli. Abraham daruje Izaka 22 1 Po teh dogodkih je Bog preizkuąal Abrahama. Rekel mu je: "Abraham!" Rekel je: "Tukaj sem." 2 Pa je rekel: "Vzemi svojega sina, svojega edinca, ki ga ljubią, Izaka, in pojdi v deľelo Moríja! Tam ga daruj v ľgalno daritev na gori, ki ti jo bom pokazal!" 3 Abraham je vstal zgodaj zjutraj, osedlal osla, vzel s seboj dva hlapca in svojega sina Izaka. Nacepil je drv za ľgalno daritev, potem pa je vstal in odąel proti kraju, o katerem mu je govoril Bog.
Tretji dan je povzdignil oči in od daleč zagledal kraj.
Rekel je hlapcema: "Ostanita tukaj z oslom, jaz in deček pa greva tjakaj, da pomoliva. Potem se vrneva k vama." 6 Abraham je vzel drva za ľgalno daritev in jih naloľil svojemu sinu Izaku, v svojo roko pa je vzel ogenj in noľ. In ąla sta oba skupaj.
Izak je nagovoril svojega očeta Abrahama in rekel: "Moj oče!" Ta je rekel: "Tukaj sem, moj sin." Pa je rekel: "Glej, ogenj in drva, kje pa je jagnje za ľgalno daritev?" 8 Abraham je rekel: "Bog si bo preskrbel jagnje za ľgalno daritev, moj sin." In ąla sta oba skupaj.
Priąla sta na kraj, o katerem mu je Bog rekel. Tam je Abraham sezidal oltar in razloľil drva. Zvezal je svojega sina Izaka in ga poloľil na oltar na drva.
0 Potem je Abraham iztegnil svojo roko in vzel noľ, da bi zaklal svojega sina.
1 Tedaj mu je zaklical GOSPODOV angel iz nebes in rekel: "Abraham, Abraham!" Rekel je: "Tukaj sem." 12 In je rekel: "Ne izteguj svoje roke nad dečka in ne stôri mu ničesar, kajti zdaj vem, da se bojią Boga, saj mi nisi odrekel svojega sina, svojega edinca." 13 Abraham je povzdignil oči in pogledal, in glej, za njim je bil oven, ki se je z rogovi zapletel v grmovje. Abraham je torej ąel in vzel ovna in ga daroval v ľgalno daritev namesto svojega sina.
4 Zato je Abraham tisti kraj imenoval "GOSPOD bo preskrbel", kakor pravijo danes: Na gori GOSPODOVI bo preskrbljeno.
5 GOSPODOV angel je drugič poklical Abrahama iz nebes 16 in rekel: "Prisegel sem pri sebi, govori GOSPOD: Ker si to storil in nisi odrekel svojega sina, svojega edinca, 17 te bom zares obilno blagoslovil in silno namnoľil tvoje potomstvo, kakor zvezde na nebu in kakor pesek, ki je na morskem bregu. Tvoji potomci bodo vzeli v posest vrata svojih sovraľnikov 18 in s tvojimi potomci se bodo blagoslavljali vsi narodi na zemlji, ker si posluąal moj glas." 19 Abraham se je vrnil k hlapcema, vzdignili so se in skupaj odąli proti Beerąébi. In Abraham je prebival v Beerąébi. Nahórjev rod 20 Po teh dogodkih so povedali Abrahamu in rekli: "Tudi Milka je rodila sinove tvojemu bratu Nahórju: 21 prvorojenca Uca, njegovega brata Buza, Arámovega očeta Kemuéla, 22 Keseda, Hazója, Pildáąa, Jidláfa in Betuéla." 23 Betuélu pa se je rodila Rebeka. Osem otrok je rodila Milka Abrahamovemu bratu Nahórju.
4 Njegova stranska ľena, Reúma po imenu, je tudi rodila, in sicer Tebaha, Gahama, Tahaąa in Maahája. Sarin grob 23 1 Sarino ľivljenje je trajalo sto sedemindvajset let.
Potem je umrla v Kirját Arbi, to je v Hebrónu, v kánaanski deľeli. Abraham je priąel, da bi opravil za Saro ľalovanje in jo objokoval.
Ko se je Abraham vzdignil od pokojnice, je spregovoril Hetovim sinovom in rekel: 4 "Tujec in priseljenec sem pri vas. Dajte mi kos zemlje za grobiąče pri vas, da spravim pokojnico od doma in jo pokopljem!" 5 Hetovi sinovi so odgovorili in mu rekli: 6 "Posluąaj nas, gospod! Boľji knez si med nami; v najlepąem izmed naąih grobov pokoplji pokojnico! Nobeden izmed nas ti ne bo odrekel groba, da ne bi mogel pokopati pokojnice." 7 Abraham se je vzdignil in se priklonil ljudstvu deľele, Hetovim sinovom.
Potem jim je govoril in rekel: "Če vam je prav, da spravim pokojnico od doma in jo pokopljem, me posluąajte in rotite Coharjevega sina Efróna, 9 naj mi da votlino Mahpélo, ki jo ima na koncu svojega polja. Za polno vrednost srebra naj mi jo da sredi med vami za grobiąče." 10 Efrón pa je sedel sredi med Hetovimi sinovi. In Hetejec Efrón je odgovoril Abrahamu vpričo Hetovih sinov, vseh, ki so prihajali k vratom njegovega mesta, in rekel: 11 "Ne, gospod, posluąaj me! Dam ti polje in tudi votlino, ki je na njem, ti dam; vpričo sinov svojega ljudstva ti jo dam. Le pokoplji pokojnico!" 12 Abraham se je priklonil pred ljudstvom deľele 13 in govoril Efrónu vpričo ljudstva deľele in rekel: "Ko bi me le hotel posluąati! Dam ti srebro za polje. Vzemi ga od mene, da tam pokopljem pokojnico." 14 Efrón je odgovoril Abrahamu in mu rekel: 15 "Posluąaj me, gospod! Zemljiąče za ątiristo ąeklov srebra, kaj je to med menoj in teboj? Le pokoplji pokojnico!" 16 Ko je Abraham sliąal Efróna, mu je vpričo Hetovih sinov odtehtal srebro, ki ga je zahteval: ątiristo ąeklov srebra po veljavni trgovski teľi.
7 Tako je preąlo Efrónovo polje, ki je v Mahpéli nasproti Mamreju, polje in votlina na njem in vse drevje, ki je bilo na polju po vsem zemljiąču naokrog, 18 Abrahamu v last vpričo Hetovih sinov, vseh, ki so prihajali k vratom njegovega mesta.
9 Potem je Abraham pokopal svojo ľeno Saro v votlini na polju Mahpéli nasproti Mamreju, to je Hebrónu, v kánaanski deľeli.
0 Tako sta polje in votlina na njem od Hetovih sinov preąla v last Abrahamu za grobiąče. Abraham oľeni Izaka 24 1 Abraham je bil star, ľe močno v letih in GOSPOD ga je v vsem blagoslovil.
Abraham je rekel najstarejąemu sluľabniku svoje hiąe, ki je upravljal vse njegovo imetje: "Polôľi roko pod moja ledja, 3 da te zapriseľem pri GOSPODU, Bogu neba in Bogu zemlje, da ne vzameą ľene mojemu sinu izmed hčera Kánaancev, med katerimi prebivam, 4 ampak da pojdeą v mojo deľelo, k mojemu sorodstvu, in dobią ľeno za mojega sina Izaka." 5 Sluľabnik pa mu je rekel: "Kaj pa, če ľenska ne bo hotela iti z menoj v to deľelo? Ali naj popeljem tvojega sina nazaj v deľelo, iz katere si priąel?" 6 Abraham mu je rekel: "Varuj se tega, da bi odpeljal mojega sina tjakaj! 7 GOSPOD, Bog neba, ki me je vzel iz hiąe mojega očeta in iz deľele moje rodbine, ta, ki mi je govoril, mi prisegel in rekel: 'Tvojemu potomstvu bom dal to deľelo,' bo poslal svojega angela pred teboj, da boą od tam dobil ľeno mojemu sinu.
Če pa ľenska ne bi hotela iti s teboj, si prost te moje prisege. Samo nikar ne vôdi mojega sina tjakaj!" 9 Sluľabnik je tedaj poloľil roko pod ledja svojega gospoda Abrahama in mu prisegel glede te zadeve.
0 Sluľabnik je vzel deset kamel izmed kamel svojega gospoda in odąel. S seboj je vzel tudi vseh vrst blago, najdragocenejąe stvari svojega gospoda. Odpravil se je na pot in ąel proti Mezopotamiji v Nahórjevo mesto.
1 Ustavil je kamele, da bi se spočile zunaj mesta pri vodnjaku. Bilo je proti večeru ob času, ko hodijo ľenske zajemat vodo.
2 Tedaj je rekel: "GOSPOD, Bog mojega gospoda Abrahama, pomagaj mi, da se mi danes posreči, in izkaľi dobroto mojemu gospodu Abrahamu! 13 Glej, stojim pri studencu in hčere moľ tega mesta prihajajo zajemat vodo.
4 Dekle, ki ji bom rekel: 'Nagni, prosim, vrč, da bom pil!' in ki bo rekla: 'Pij! Pa tudi tvoje kamele bom napojila,' naj bo tista, ki si jo določil za svojega sluľabnika Izaka, in po tem bom spoznal, da si izkazal dobroto mojemu gospodu." 15 (c)e preden je to do kraja izgovoril, je priąla Rebeka, ki se je rodila Betuélu, sinu Milke, ľene Abrahamovega brata Nahórja, z vrčem na rami.
6 Bila je zelo lepega videza, devica, ki je ąe ni spoznal moąki. Stopila je k studencu, napolnila vrč in priąla gor.
7 Tedaj ji je sluľabnik pritekel naproti in rekel: "Daj mi, prosim, piti malo vode iz vrča!" 18 Rekla je: "Pij, gospod!" Hitro je spustila vrč na roko in mu dala piti.
9 In ko ga je napojila, je rekla: "Tudi tvojim kamelam grem zajemat vodo, dokler se ne napijejo." 20 Urno je spraznila vrč v korito in spet stekla k vodnjaku zajemat. Tako je zajela vsem njegovim kamelam.
1 Medtem jo je moľ molče opazoval, da bi spoznal, ali je GOSPOD njegovo pot naredil uspeąno ali ne.
2 Ko so se kamele napile, je vzel zlat obroček, teľak pol ąekla, in dve zlati zapestnici, teľki deset ąeklov, za njeni roki.
3 Rekel je: "Čigava hči si? Povej mi, ali je v hiąi tvojega očeta kaj prostora, kjer bi mi prenočili!" 24 Rekla mu je: "Sem hči Betuéla, Milkinega sina, ki ga je rodila Nahórju." 25 Rekla mu je ąe: "Imamo veliko slame in krme in tudi prostora za prenočevanje." 26 Moľ je pokleknil in se priklonil GOSPODU.
7 Rekel je: "Blagoslovljen bodi GOSPOD, Bog mojega gospoda Abrahama, ki ni odrekel svoje dobrote in zvestobe mojemu gospodu! GOSPOD me je vodil po poti, ki me je pripeljala do hiąe brata mojega gospoda." 28 Dekle je stekla in povedala hiąi svoje matere, kaj se je zgodilo.
9 Rebeka je imela brata, ki mu je bilo ime Labán. In Labán je tekel ven k moľu pri studencu.
0 Ko je videl obroček in zapestnici na rokah svoje sestre in sliąal besede sestre Rebeke, kako je rekla: "Tako mi je rekel moľ," je ąel k moľu. Ta je stal pri kamelah ob studencu.
1 Rekel je: "Pridi, blagoslovljen od GOSPODA! Kaj bi stal zunaj! Pospravil sem hiąo in naredil prostor za kamele." 32 Moľ je stopil v hiąo, Labán pa je razsedlal kamele, jim dal slame in krme, njemu in moľem, ki so bili z njim, pa vode, da bi si umili noge.
3 Ko je predenj postavil jedi, je ta rekel: "Ne bom jedel, dokler ne povem svoje zadeve." Labán je rekel: "Govôri!" 34 Rekel je: "Abrahamov sluľabnik sem.
5 GOSPOD je silno blagoslovil mojega gospoda, tako da je obogatel. Dal mu je drobnice in goveda, srebra in zlata, hlapcev in dekel, kamel in oslov.
6 Sara, ľena mojega gospoda, mu je rodila sina, potem ko je ostarela. Temu je izročil vse imetje.
7 Moj gospod me je zaprisegel in rekel: 'Ne jemlji mojemu sinu ľene izmed hčera Kánaancev, v katerih deľeli prebivam, 38 temveč pojdi do hiąe mojega očeta, k moji rodbini, in dôbi ľeno mojemu sinu!' 39 Rekel sem svojemu gospodu: 'Kaj pa, če ľenska ne bo hotela iti z menoj?' 40 Pa mi je rekel: 'GOSPOD, pred čigar obličjem hodim, bo poslal svojega angela s teboj in bo storil, da bo tvoja pot uspeąna in da boą dobil ľeno mojemu sinu iz moje rodbine, iz hiąe mojega očeta.
1 Le tedaj te prisega, ki si mi jo izrekel, ne bo več vezala, če boą priąel k moji rodbini in ti je ne bodo hoteli dati, tedaj si prost prisege.' 42 Tako sem danes priąel k studencu in govoril: 'GOSPOD, Bog mojega gospoda Abrahama, ko bi vendar hotel narediti uspeąno to pot, po kateri hodim! 43 Glej, stojim pri studencu; ko pride dekle zajemat, ji bom rekel: Daj mi piti malo vode iz svojega vrča! 44 Če mi bo rekla: Pij, pa tudi za tvoje kamele bom zajela, je to tista ľenska, ki jo je GOSPOD določil za sina mojega gospoda.' 45 (c)e preden sem to izgovoril v svojem srcu, je priąla Rebeka z vrčem na rami in stopila dol k studencu zajemat. Pa sem ji rekel: 'Daj mi, prosim, piti!' 46 Hitro je spustila vrč z rame in rekla: 'Pij, pa tudi tvoje kamele bom napojila.' Pil sem torej in tudi kamele je napojila.
7 Vpraąal sem jo: 'Čigava hči si?' Rekla je: 'Sem hči Betuéla, Nahórjevega sina, ki mu ga je rodila Milka.' Tedaj sem ji dal obroček na nos in zapestnici na roke.
8 Potem sem pokleknil in se priklonil GOSPODU in hvalil GOSPODA, Boga svojega gospoda Abrahama, ki me je vodil po pravi poti, da bi vzel hčer brata svojega gospoda za njegovega sina.
9 Če ste torej pripravljeni izkazati dobroto in zvestobo mojemu gospodu, mi povejte! In če ne, mi povejte, da se obrnem na desno ali na levo!" 50 Labán in Betuél sta odgovorila: "Od GOSPODA je priąla ta stvar, ne moreva ti reči o tem ne dobro ne slabo.
1 Tu imaą Rebeko; vzemi jo in pojdi in naj bo ľena sinu tvojega gospoda, kakor je govoril GOSPOD!" 52 Ko je Abrahamov sluľabnik sliąal te besede, se je do tal priklonil GOSPODU.
3 In sluľabnik je potegnil na dan srebrne in zlate posode in oblačila ter dal to Rebeki. Tudi njenemu bratu in materi je dal dragocena darila.
4 Potem so jedli in pili, on in moľje, ki so bili z njim, in prenočili. Ko pa so zjutraj vstali, je rekel: "Odpustite me k mojemu gospodu!" 55 Njen brat in njena mati sta rekla: "Naj dekle ostane pri nas ąe nekaj časa, kakih deset dni, potem bo ąla." 56 Rekel jima je: "Ne zadrľujta me! GOSPOD je mojo pot kronal z uspehom. Odpustita me, naj odidem k svojemu gospodu!" 57 Rekla sta: "Pokličimo dekle in jo vpraąajmo, kaj meni!" 58 Poklicala sta Rebeko in ji rekla: "Ali bi hotela oditi s tem moľem?" Rekla je: "Pojdem." 59 Odpustili so torej svojo sestro Rebeko, njeno dojiljo, Abrahamovega sluľabnika in njegove moľe.
0 Blagoslovili so Rebeko in ji rekli: "O sestra naąa, namnôľi se v tisoče deset tisočev! Tvoj zarod naj zavzame vrata svojih sovraľnikov!" 61 Rebeka in njene sluľabnice so se vzdignile, sedle na kamele in ąle za moľem. Tako je sluľabnik vzel Rebeko in odąel.
2 Tisti čas se je Izak vrnil od vodnjaka v Laháj Roí in prebival v pokrajini Negeb.
3 Proti večeru se je ąel sprehajat na polje. Ko je vzdignil oči, je zagledal, da se bliľajo kamele.
4 Tudi Rebeka je vzdignila oči in zagledala Izaka. Spustila se je s kamele.
5 Rekla je sluľabniku: "Kdo je človek, ki nam prihaja naproti po polju?" Sluľabnik je rekel: "To je moj gospod." Tedaj je vzela tančico in se zakrila.
6 Sluľabnik je Izaku poročal o vsem, kar je storil.
7 Izak jo je popeljal v ąotor svoje matere Sare. Vzel je Rebeko, da je postala njegova ľena. Izak jo je ljubil in se potolaľil po materini smrti. Ketúrini sinovi 25 1 Abraham si je spet vzel ľeno. Ime ji je bilo Ketúra.
Rodila mu je Zimrána, Jokąána, Medána, Midjána, Jiąbáka in (c)uaha.
Jokąánu pa sta se rodila (c)ebá in Dedán. Dedánovi sinovi so Aąuríti, Letuąéjci in Leuméjci.
Midjánovi sinovi so Efá, Efer, Henoh, Abidá in Eldaá. Vsi ti so Ketúrini sinovi.
Abraham je vse svoje imetje izročil Izaku.
Sinovom stranskih ľena, ki jih je imel, pa je Abraham dal darove in jih poslal, dokler je ąe ľivel, proč od sina Izaka proti vzhodu v vzhodno deľelo. Abrahamova smrt 7 To je ątevilo Abrahamovih let, ki jih je preľivel: sto petinsedemdeset.
Abraham je izdihnil in umrl v visoki starosti, star in nasičen z dnevi, in bil pridruľen svojim ljudem.
Sinova Izak in Izmael sta ga pokopala v votlini Mahpéli na polju Efróna, sina Hetejca Coharja, nasproti Mamreju, 10 na polju, ki ga je Abraham kupil od Hetovih sinov; tam sta bila pokopana Abraham in njegova ľena Sara.
1 Po Abrahamovi smrti pa je Bog blagoslovil njegovega sina Izaka. Prebival je pri vodnjaku Laháj Roí. Izmaelovi potomci 12 To je rodovnik Abrahamovega sina Izmaela, ki ga je Abrahamu rodila Egipčanka Hagára, Sarina dekla.
3 To so imena Izmaelovih sinov, imena po redu rojstev: Izmaelov prvorojenec Nebajót, potem Kedár, Adbeél, Mibsám, 14 Miąmá, Dumá, Masá, 15 Hadád, Temá, Jetúr, Nafíą in Kedma.
6 To so Izmaelovi sinovi in to so njihova imena po naseljih in ąotoriąčih, dvanajst knezov po njihovih rodovih.
7 To pa so leta Izmaelovega ľivljenja: sto sedemintrideset let. Izdihnil je in umrl ter bil pridruľen svojim ljudem.
8 Prebivali so od Havíle do (c)ura, ki je nasproti Egiptu, in vse do Asirije. Naselil se je nasproti vsem svojim bratom. JAKOB Ezav in Jakob 19 To pa je rodovnik Abrahamovega sina Izaka. Abrahamu se je rodil Izak.
0 Ko je bil Izak star ątirideset let, je vzel za ľeno Rebeko, hčer Aramejca Betuéla iz Mezopotamije, sestro Aramejca Labána.
1 Izak je prosil GOSPODA za ľeno, ker je bila nerodovitna. GOSPOD ga je usliąal in ľena Rebeka je spočela.
2 Ko sta se otroka pehala v njenem telesu, je rekla: "Če je tako, čemu naj ąe ľivim?" (c)la je vpraąat za svet GOSPODA.
3 GOSPOD ji je rekel: "Dva naroda sta v tvojem telesu, dve ljudstvi se bosta ločili iz tvojega naročja. Eno bo močnejąe od drugega in starejąe bo sluľilo mlająemu." 24 Ko so se dopolnili dnevi, da bi rodila, glej, sta bila v njenem telesu dvojčka.
5 Priąel je na svet prvi, rdečkast, ves poraąčen, kakor bi imel koľuh. Zato so mu dali ime Ezav.
6 Potem je priąel na svet njegov brat. Z roko je trdno drľal Ezava za peto. Dali so mu ime Jakob. Ko sta se rodila, je bil Izak star ąestdeset let.
7 Dečka sta rastla in Ezav je postal izkuąen lovec. Bil je človek polja. Jakob pa je bil miren človek in je prebival v ąotorih.
8 Izak je ljubil Ezava, ker je imel rad divjačino, Rebeka pa je imela rająi Jakoba.
9 Ko je nekoč Jakob skuhal jed, je priąel Ezav ves onemogel s polja.
0 Ezav je rekel Jakobu: "Daj mi, da pogoltnem malo rdečega, tega rdečega, kajti ves onemogel sem." Zato je dobil ime Edóm.
1 Jakob je rekel: "Prej mi prodaj svojo pravico prvorojenstva!" 32 Ezav je rekel: "Vidią, da umiram, čemu mi bo prvorojenstvo?" 33 Jakob je rekel: "Prej mi prisezi!" In mu je prisegel in prodal pravico prvorojenstva Jakobu.
4 Jakob je potem Ezavu dal kruha in kuhane leče. Jedel je in pil, nato pa je vstal in odąel. Tako malo je Ezav cenil pravico prvorojenstva. Izak pri Abimélehu 26 1 V deľeli je nastala lakota, druga od tiste, ki je bila v Abrahamovih dneh. Zato je ąel Izak k filistejskemu kralju Abimélehu v Gerár.
GOSPOD se mu je prikazal in rekel: "Ne hôdi v Egipt, ostani v deľeli, ki ti jo določim! 3 Bivaj kot tujec v tej deľeli; s teboj bom in te bom blagoslovil, kajti tebi in tvojemu potomstvu bom dal vse te deľele. Izpolnil bom prisego, ki sem jo dal tvojemu očetu Abrahamu.
Namnoľil bom tvoje potomce, da jih bo, kolikor je zvezd na nebu. Tvojemu potomstvu bom dal vse te deľele in s tvojim zarodom se bodo blagoslavljali vsi narodi zemlje.
Zato, ker je Abraham posluąal moj glas in izpolnjeval, kar sem mu ukazal, moje zapovedi, zakone in postave." 6 Izak je torej ostal v Gerárju.
Ko so ga moľje tega kraja vpraąali o njegovi ľeni, je rekel: "Moja sestra je." Bal se je namreč reči, da je njegova ľena. Mislil si je: "Da me morda moľje tega kraja ne umorijo zaradi Rebeke." Bila je namreč lepega videza.
Ko je tam bival ľe več dni, je filistejski kralj Abiméleh pogledal skoz okno in glej, Izak je ljubkoval ľeno Rebeko.
Abiméleh je poklical Izaka in rekel: "Tako torej, to je tvoja ľena! Kako si mogel reči: 'Moja sestra je.'" Izak mu je rekel: "Resnično sem mislil: da morda ne umrem zaradi nje." 10 Abiméleh pa je rekel: "Kaj si nam storil! Prav lahko bi kdo od ljudstva leľal s tvojo ľeno in ti bi spravil krivdo na nas." 11 Abiméleh je zapovedal vsemu ljudstvu in rekel: "Kdor se dotakne tega moľa ali njegove ľene, mora umreti!" 12 Izak je sejal v tej deľeli. Tisto leto je pridelal stotero; tako ga je GOSPOD blagoslovil.
3 Moľ je obogatel in potem ąe in ąe bogatel, tako da je bil silno mogočen.
4 Imel je črede drobnice in goveda in veliko sluľabnikov. Zaradi tega so mu bili Filistejci nevoąčljivi. Prepir in zaveza 15 Vse vodnjake, ki so jih izkopali hlapci njegovega očeta v Abrahamovih dneh, so Filistejci zasuli in jih napolnili s prstjo.
6 Abiméleh je rekel Izaku: "Pojdi od nas, kajti premogočen si postal za nas!" 17 Izak je torej ąel odondod, postavil ąotor v Gerárski dolini in tam prebival.
8 Dal je spet izkopati vodnjake, ki so jih izkopali v dneh njegovega očeta Abrahama, pa so jih Filistejci po Abrahamovi smrti zasuli. Dal jim je tista imena, s katerimi jih je poimenoval njegov oče.
9 Izakovi hlapci so kopali v dolini in tam naąli vodnjak ľive vode.
0 Gerárski pastirji pa so se začeli prepirati z Izakovimi pastirji in rekli: "Voda je naąa." Zato je Izak studenec imenoval Esek, ker so se z njim prepirali.
1 Izkopali so ąe drug vodnjak. Pa tudi zaradi tega so se sprli. Zato mu je dal ime Sitna.
2 Premaknil se je od tam in izkopal drug vodnjak, zanj pa se niso prepirali; zato mu je dal ime Rehobót. Rekel je: "Resnično, zdaj nam je GOSPOD raząiril prostor, da lahko rastemo v deľeli." 23 Od tam je ąel v Beerąébo.
4 GOSPOD se mu je prikazal tisto noč in rekel: "Jaz sem Bog tvojega očeta Abrahama. Nikar se ne boj, kajti jaz sem s teboj! Blagoslovil te bom in pomnoľil tvoje potomstvo zaradi svojega sluľabnika Abrahama." 25 Tam je Izak postavil oltar in klical GOSPODOVO ime. Razpel je svoj ąotor in Izakovi hlapci so tam izkopali vodnjak.
6 Tedaj je priąel k njemu Abiméleh iz Gerárja. Z njim sta bila ąe njegov svetovalec Ahuzát in poveljnik vojske Pihól.
7 Izak jim je rekel: "Čemu ste priąli k meni, ko me sovraľite in ste me pregnali od sebe?" 28 Rekli so: "Jasno smo videli, da je GOSPOD s teboj in smo rekli: 'Dogovorimo se med seboj, mi in ti!' Radi bi sklenili zavezo s teboj, 29 da nam ne storią nič hudega, kakor se te mi nismo dotaknili in kakor smo ti storili le dobro in te odpustili v miru. Zdaj je tebe GOSPOD blagoslovil." 30 Tedaj jim je napravil gostijo, jedli so in pili.
1 Zjutraj so zgodaj vstali in si prisegli med seboj. Potem jih je Izak odpustil in odąli so v miru.
2 Prav tistega dne so priąli Izakovi hlapci in mu povedali o vodnjaku, ki so ga kopali. Rekli so: "Naąli smo vodo." 33 Dal mu je ime (c)iba. Zato se mesto imenuje Beerąéba do danaąnjega dne. Ezavova ľenitev 34 Ko je bil Ezav star ątirideset let, je vzel za ľeno Jehudíto, hčer Hetejca Beeríja, in Basemáto, hčer Hetejca Elóna.
5 Ti dve sta Izaku in Rebeki zagrenili ľivljenje. Jakobova zvijača in Izakov blagoslov 27 1 Izak se je postaral in oči so mu opeąale, da ni mogel videti. Poklical je starejąega sina Ezava in mu rekel: "Moj sin!" Ta mu je rekel: "Tukaj sem." 2 Rekel je: "Glej, postaral sem se in ne vem, kdaj pride dan moje smrti.
Vzemi zdaj svojo pripravo, tulec in lok, pojdi na polje in ulôvi zame kako divjad! 4 Potem mi pripravi okusno jed, kakrąno imam rad, in mi jo prinesi, da bom jedel. Zato, da te moja duąa blagoslovi, preden umrem." 5 Rebeka pa je posluąala, kaj je Izak govoril sinu Ezavu. Ezav je odąel na polje, da bi ulovil in prinesel plen.
Rebeka pa je rekla sinu Jakobu: "Sliąala sem, kaj je oče govoril tvojemu bratu Ezavu. Rekel je: 7 'Prinesi mi plen in mi pripravi okusno jed, da bom jedel in te blagoslovil pred GOSPODOM, preden umrem.' 8 Zdaj pa, moj sin, posluąaj moj glas, kaj ti zapovem! 9 Pojdi k čredi in vzemi od tam dva lepa kozlička, da ju pripravim za okusno jed, kakrąno ima tvoj oče rad! 10 Potem jo boą odnesel očetu, da bo jedel in te blagoslovil, preden umre." 11 Jakob je rekel materi Rebeki: "Glej, moj brat Ezav je kosmat človek, jaz pa sem gladek.
2 Morda me oče potipa. Menil bo, da se norčujem iz njega, in namesto blagoslova si bom nakopal prekletstvo." 13 Mati mu je rekla: "Tvoje prekletstvo naj pride name, moj sin! Le posluąaj moj glas, pojdi in mi prinesi!" 14 (c)el je, vzel in prinesel materi. In mati je pripravila okusno jed, kakrąno je imel oče rad.
5 Nato je Rebeka vzela najboljąo obleko svojega starejąega sina Ezava, ki jo je imela pri sebi v hiąi, in jo nadela svojemu mlająemu sinu Jakobu.
6 Koľi kozličkov pa mu je ovila okoli rok in okoli gladkega vratu.
7 In dala je okusno jed in kruh, ki ga je pripravila, v roke svojemu sinu Jakobu.
8 Ko je priąel k očetu, je rekel: "Moj oče!" Ta je rekel: "Tukaj sem. Kdo si ti, moj sin?" 19 Jakob je rekel očetu: "Ezav sem, tvoj prvorojenec. Storil sem, kakor si mi ukazal. Vstani, sédi in jej od mojega plena, da me tvoja duąa blagoslovi!" 20 Izak je rekel sinu: "Kako to, da si ga naąel tako hitro, moj sin?" Pa je rekel: "GOSPOD mi ga je poslal naproti." 21 Izak je rekel Jakobu: "Stopi bliľe, da te potipam, moj sin, ali si ti moj sin Ezav ali ne!" 22 Jakob se je pribliľal očetu Izaku in ta ga je potipal in rekel: "Glas je Jakobov glas, toda roki sta Ezavovi roki." 23 Tako ga ni spoznal, ker je imel roki poraąčeni kakor njegov brat Ezav. Potem ga je blagoslovil.
4 Rekel je: "Si ti moj sin Ezav?" Rekel je: "Sem." 25 Potem je rekel: "Daj mi bliľe, da bom jedel od plena svojega sina in te moja duąa blagoslovi!" Postavil je jed predenj in on je jedel. Prinesel mu je vina in je pil.
6 Potem mu je oče Izak rekel: "Stopi sem in me poljubi, moj sin!" 27 Stopil je k njemu in ga poljubil. Tedaj je začutil vonj njegove obleke. Blagoslovil ga je, rekoč: "Glej, vonj mojega sina je kakor vonj polja, ki ga GOSPOD blagoslavlja.
8 Bog ti daj rose neba in rodovitno zemljo in obilico ľita in vina! 29 Naj ti sluľijo ljudstva in se ti priklanjajo rodovi! Zagospoduj svojim bratom in priklanjajo naj se ti sinovi tvoje matere! Preklet naj bo, kdor te preklinja, in blagoslovljen, kdor te blagoslavlja!" 30 Ko pa je Izak sklenil svoj blagoslov nad Jakobom in je Jakob komaj odąel izpred obličja očeta Izaka, se je njegov brat Ezav vrnil z lova.
1 Tudi on je pripravil okusno jed in jo prinesel očetu. Rekel je: "Vstani, moj oče, in jej od plena svojega sina, da me tvoja duąa blagoslovi!" 32 Oče Izak pa mu je rekel: "Kdo si?" Rekel je: "Tvoj prvorojeni sin Ezav sem." 33 Izak se je tedaj na moč prestraąil in rekel: "Kdo pa je potem oni, ki mi je ulovil in prinesel plen, da sem jedel od vsega, preden si priąel ti? Blagoslovil sem ga in ostal bo blagoslovljen!" 34 Ko je Ezav sliąal očetove besede, je glasno in bridko zajokal in rekel očetu: "Blagoslovi tudi mene, oče!" 35 Rekel je: "Tvoj brat je priąel s prevaro in vzel tvoj blagoslov." 36 Ezav je rekel: "Mar mu je zato ime Jakob, ker me je dvakrat ogoljufal? Vzel mi je pravico prvorojenstva, zdaj pa mi je vzel ąe blagoslov." Rekel je: "Ali nisi prihranil nobenega blagoslova zame?" 37 Izak je odgovoril in rekel Ezavu: "Glej, za gospodarja sem ga postavil tebi in vse njegove brate sem mu dal za sluľabnike. Z ľitom in vinom sem ga oskrbel; kaj pa naj storim zate, moj sin?" 38 Ezav je rekel očetu: "Ali imaą samo en blagoslov, moj oče? Blagoslovi tudi mene, oče!" Ezav je glasno zajokal.
9 Oče Izak je odgovoril in mu rekel: "Glej, daleč od plodne zemlje bo tvoje bivaliąče in daleč od rose neba od zgoraj.
0 Z mečem se boą preľivljal in bratu boą sluľil; ko pa se boą stresel, boą zlomil njegov jarem z vratu." Jakob odide od doma 41 Ezav je zasovraľil Jakoba zaradi blagoslova, s katerim ga je blagoslovil njegov oče. Sam pri sebi je govoril: "Bliľajo se dnevi ľalovanja za očetom; potem brata Jakoba ubijem." 42 Rebeki so sporočili besede starejąega sina Ezava. Dala je poklicati mlająega sina Jakoba in mu rekla: "Glej, tvoj brat Ezav se hoče maąčevati nad teboj in te ubiti.
3 Zdaj pa, moj sin, posluąaj moj glas! Odpravi se in zbéľi k mojemu bratu Labánu v Harán! 44 Ostani pri njem nekaj časa, dokler se bratov srd ne poleľe, 45 dokler se njegova jeza do tebe ne odvrne od tebe in ne pozabi, kaj si mu storil. Tedaj bom poslala pote in te vzela od tam. Zakaj naj bi vaju oba izgubila isti dan?" 46 Rebeka je rekla Izaku: "Zaradi Hetovih hčera mi je zoprno ľiveti. Če si ąe Jakob vzame za ľeno katero izmed Hetovih hčera, kakor sta oni dve, izmed hčera te deľele, čemu naj ąe ľivim?" 28 1 Izak je tedaj poklical Jakoba, ga blagoslovil in mu zapovedal: "Ne jemlji si ľene izmed Kánaanovih hčera! 2 Odpravi se na pot in pojdi v Mezopotamijo, v hiąo Betuéla, očeta tvoje matere, in od tam si vzemi ľeno, izmed hčera materinega brata Labána! 3 Bog Mogočni naj te blagoslovi, naj te stori rodovitnega in te namnoľi, da bo iz tebe nastalo občestvo ljudstev! 4 Naj ti dá Abrahamov blagoslov, tebi in tvojim potomcem za teboj, da vzameą v last deľelo svojega tujčevanja, ki jo je Bog dal Abrahamu!" 5 Tako je Izak poslal Jakoba od doma. In ąel je v Mezopotamijo k Labánu, sinu Aramejca Betuéla, bratu Jakobove in Ezavove matere Rebeke.
Ezav je izvedel, kako je Izak blagoslovil Jakoba in ga odposlal v Mezopotamijo, da bi si od tam vzel ľeno, in kako mu je pri blagoslovu zapovedal in rekel: "Ne jemlji si ľene izmed kánaanskih hčera!" 7 In ąe, da je Jakob posluąal očeta in mater ter odąel v Mezopotamijo.
Tako je Ezav spoznal, da njegov oče ne vidi rad kánaanskih hčera.
(c)el je torej k Izmaelu in si vzel k svojima ľenama za ľeno ąe Mahaláto, hčer Abrahamovega sina Izmaela, Nebajótovo sestro. Jakobove sanje 10 Jakob je odąel iz Beerąébe in potoval proti Haránu.
1 Dospel je do nekega kraja, in ker je sonce ľe zaąlo, je tam prenočil. Vzel je enega od kamnov tistega kraja, si ga poloľil za vzglavje in zaspal na tistem mestu.
2 V sanjah so se mu prikazale stopnice, ki so bile postavljene na zemljo, vrh pa jim je segal do neba. In po njih so Boľji angeli hodili gor in dol.
3 In glej, GOSPOD je stal zgoraj in rekel: "Jaz sem GOSPOD, Bog tvojega očeta Abrahama in Izakov Bog. Zemljo, na kateri leľią, bom dal tebi in tvojim potomcem.
4 Tvojih potomcev bo kakor prahu zemlje. Raząiril se boą proti zahodu in vzhodu, proti severu in jugu, in v tebi in tvojem potomstvu bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje.
5 Glej, jaz bom s teboj in varoval te bom, kjer koli boą hodil, in pripeljal te bom nazaj v to deľelo. Zares te ne bom zapustil, dokler ne storim, kar sem ti obljubil." 16 Ko se je Jakob prebudil, je rekel: "Zares, GOSPOD je na tem kraju, pa nisem vedel." 17 Prevzel ga je strah in je rekel: "Kako strah vzbujajoč je ta kraj! To ni nič drugega kakor hiąa Boľja in vrata nebeąka!" 18 Zjutraj je Jakob zgodaj vstal, vzel kamen, ki ga je imel za vzglavje, in ga postavil za spomenik ter na vrh izlil olje.
9 Ta kraj je imenoval Betel, prej pa se je mesto imenovalo Luz.
0 Potem se je Jakob zaobljubil in ekel: "Če bo Bog z menoj in me bo varoval na poti, po kateri hodim, če mi bo dajal kruha, da ga bom jedel, in obleko, da se bom oblačil, 21 in če se bom srečno vrnil v očetovo hiąo, bo GOSPOD moj Bog.
2 Ta kamen pa, ki sem ga postavil za spomenik, bo Boľja hiąa. In od vsega, kar mi boą dal, ti bom zagotovo dajal desetino." Jakob sreča Rahelo 29 1 Jakob je vzdignil svoje noge in ąel v deľelo sinov vzhoda.
Pogledal je in zagledal vodnjak na polju. Pri njem so počivale tri črede drobnice, kajti iz tega vodnjaka so napajali črede. Odprtina pri vodnjaku pa je bila pokrita z velikim kamnom.
Kadar so se tam zbrale vse črede, so ga odvalili in napojili drobnico. Nato pa so kamen spet zavalili na njegovo mesto nad odprtino.
Jakob jim je rekel: "Bratje, od kod ste?" Rekli so: "Iz Harána smo." 5 Rekel jim je: "Ali poznate Labána, Nahórjevega sina?" Rekli so: "Poznamo." 6 Rekel jim je: "Ali se mu dobro godi?" Rekli so: "Dobro. Glej, njegova hči Rahela prihaja z drobnico." 7 Rekel je: "Poglejte, dan je ąe dolg, ni ąe čas, da bi zbrali ľivino; napojite drobnico in pojdite past!" 8 Pa so rekli: "Ne moremo, dokler se ne zberejo vse črede. Potem odvalijo kamen z odprtine vodnjaka in napojimo drobnico." 9 Ko je ąe govoril z njimi, je priąla Rahela z drobnico svojega očeta; bila je namreč pastirica.
0 Ko je Jakob videl Rahelo, hčer materinega brata Labána, in drobnico materinega brata Labána, je pristopil in odvalil kamen z odprtine vodnjaka in napojil drobnico materinega brata Labána.
1 Potem je Jakob poljubil Rahelo in na glas zajokal.
2 In Jakob je povedal Raheli, da je brat njenega očeta in Rebekin sin. Tekla je to povedat očetu.
3 Ko je Labán sliąal sporočilo o sestrinem sinu Jakobu, mu je tekel naproti, ga objel in poljubil ter ga popeljal v svojo hiąo. Potem je Labánu povedal vse, kar se je zgodilo.
4 Labán mu je rekel: "Zares si moja kost in moje meso!" In Jakob je ostal pri njem mesec dni. Jakob se ľeni 15 Potem je Labán rekel Jakobu: "Mar mi boą zato, ker si moj brat, zastonj sluľil? Povej mi, kakąno plačilo hočeą!" 16 Labán pa je imel dve hčeri: starejąi je bilo ime Lea, mlająi pa Rahela.
7 Leine oči so bile motne, Rahela pa je imela lepo postavo in lep obraz.
8 Ker je Jakob ljubil Rahelo, je rekel Labánu: "Sluľil ti bom sedem let za tvojo mlająo hčer Rahelo." 19 Labán je rekel: "Boljąe je, da jo dam tebi, kakor da bi jo dal komu drugemu. Ostani pri meni!" 20 Jakob je sluľil za Rahelo sedem let, toda ker jo je ljubil, so se mu zdela kakor nekaj dni.
1 Tedaj je rekel Labánu: "Daj mi mojo ľeno, da grem k njej! Kajti čas je potekel." 22 Labán je zbral vse moľe iz kraja in napravil svatbo.
3 Zvečer pa je vzel hčer Leo in jo pripeljal k njemu, da je ąel k njej. - 24 Labán je dal hčeri Lei svojo deklo Zilpo za deklo. - 25 Zjutraj pa, glej, je bila tam Lea! Tedaj je Jakob rekel Labánu: "Kaj si mi vendar storil! Ali ti nisem sluľil za Rahelo? Zakaj si me prevaral?" 26 Labán je rekel: "V naąem kraju ni navada, da bi mlająo hčer oddajali pred starejąo.
7 Dokončaj teden s to, potem ti dam ąe ono, zanjo pa mi boą sluľil ąe drugih sedem let." 28 Jakob je storil tako; dokončal je teden z Leo. Nato mu je Labán dal hčer Rahelo za ľeno. - 29 Tej je dal svojo deklo Bilho za deklo. - 30 Jakob je ąel tudi k Raheli in je bolj ljubil Rahelo kakor Leo. In sluľil mu je ąe drugih sedem let. Jakobovi sinovi 31 Ko je GOSPOD videl, da je Lea zapostavljena, ji je odprl naročje, Rahela pa je ostala nerodovitna.
2 Lea je spočela in rodila sina. Dala mu je ime Ruben; rekla je namreč: "GOSPOD se je ozrl na mojo bedo. Zdaj me bo moľ ljubil." 33 Spet je spočela in rodila sina. Rekla je: "GOSPOD je sliąal, da sem zapostavljena, in mi je dal ąe tega." Dala mu je ime Simeon.
4 In spet je spočela in rodila sina. Rekla je: "Zdaj se bo moľ vendar drľal mene, saj sem mu rodila tri sinove." Zato mu je dala ime Levi.
5 Spet je spočela in rodila sina. Rekla je: "Tokrat bom hvalila GOSPODA." Zato mu je dala ime Juda. Potem ni več rodila.
0 1 Rahela je videla, da Jakobu ne rojeva otrok. Zato je bila ljubosumna na sestro. Rekla je Jakobu: "Daj mi otrók, sicer bom umrla!" 2 Jakob se je razjezil na Rahelo in rekel: "Sem mar jaz namesto Boga, ki ti je odrekel telesni sad?" 3 Pa je rekla: "Tu je moja dekla Bilha, pojdi k njej, da bo rodila na mojih kolenih in bom po njej tudi jaz priąla do otrok." 4 Dala mu je torej svojo deklo Bilho za ľeno in Jakob je ąel k njej.
Bilha je spočela in rodila Jakobu sina.
Rahela je rekla: "Bog mi je prisodil pravico in tudi usliąal mojo proąnjo; dal mi je sina." Zato mu je dala ime Dan.
Rahelina dekla Bilha pa je spet spočela in rodila Jakobu drugega sina.
Rahela je rekla: "Boľje boje sem bojevala s sestro in sem tudi zmagala." Dala mu je ime Neftáli.
Ko pa je Lea spoznala, da ne bo več rodila, je vzela svojo deklo Zilpo in jo dala Jakobu za ľeno.
0 Zilpa je Jakobu rodila sina.
1 Lea pa je rekla: "Srečno!" Dala mu je ime Gad.
2 Leina dekla Zilpa je rodila Jakobu ąe drugega sina.
3 Lea je rekla: "Blagor meni, kajti ľene me bodo blagrovale!" In dala mu je ime Aser.
4 Ko je ąel Ruben v času pąenične ľetve na polje, je naąel cvetje nadliąčka. Nesel ga je svoji materi Lei. Rahela pa je rekla Lei: "Daj mi nekaj nadliąčkov svojega sina!" 15 Pa ji je rekla: "Ti mar ni zadosti, da si mi vzela moľa, da mi hočeą vzeti ąe sinove nadliąčke?" Rahela je rekla: "Prav, pa naj nocoj leľi s teboj za nadliąčke tvojega sina!" 16 Ko se je Jakob zvečer vračal s polja, mu je ąla Lea naproti in rekla: "K meni pojdeą, kajti plačala sem zate z nadliąčki svojega sina!" Leľal je torej tisto noč z njo.
7 Bog je Leo usliąal; spočela je in rodila Jakobu petega sina.
8 In Lea je rekla: "Bog mi je dal plačilo, ker sem dala svojo deklo moľu." In dala mu je ime Isahár.
9 Potem je Lea spet spočela in rodila Jakobu ąestega sina.
0 In Lea je rekla: "Bog me je obdaril z lepim darilom; zdaj me bo moľ poviąal, kajti rodila sem mu ąest sinov." Dala mu je ime Zábulon.
1 Potem je rodila hčer in ji dala ime Dina.
2 Potem se je Bog spomnil Rahele; Bog jo je usliąal in ji odprl naročje.
3 Spočela je in rodila sina. Rekla je: "Bog mi je odvzel sramoto." 24 Dala je sinu ime Joľef in rekla: "Naj mi GOSPOD doda ąe drugega sina!" Kako je Jakob obogatel 25 Potem ko je Rahela rodila Joľefa, je Jakob rekel Labánu: "Odpusti me, da grem v svoj kraj in v svojo deľelo! 26 Naj vzamem ľeni, za kateri sem ti sluľil, in otroke ter odidem. Saj veą, kako sem ti sluľil." 27 Labán pa mu je rekel: "O, da bi naąel naklonjenost v tvojih očeh! Iz znamenj sem spoznal, da me je GOSPOD blagoslovil zaradi tebe." 28 Pristavil je ąe: "Določi si plačilo in ti ga dam!" 29 Rekel mu je: "Veą, kako sem ti sluľil in kaj se je zgodilo z ľivino v moji oskrbi.
0 Kajti tisto malo, kar si imel pred menoj, je zrastlo in se pomnoľilo. GOSPOD te je blagoslovil za vsak moj korak. Zdaj pa - kdaj bom tudi jaz lahko delal za svojo hiąo?" 31 In je rekel: "Kaj naj ti dam?" Jakob je rekel: "Ničesar ti ni treba dati, le tole mi stôri: naj ąe naprej pasem in varujem tvojo drobnico! 32 Danes bom ąel po sredi vse tvoje drobnice in izločil vsa črno pikasta in marogasta jagnjeta in vse črne ovce. Prav tako tudi koze z belimi marogami ali belo pikaste. To naj bo moje plačilo! 33 Tako naj se izkaľe moja pravičnost v prihodnosti, ko boą priąel k meni zaradi mojega plačila: vse, kar ne bo belo pikasto ali marogasto pri kozah in kar ne bo črno pri ovcah, to naj velja pri meni za ukradeno!" 34 Labán je rekel: "Prav, naj se zgodi, kakor si rekel!" 35 Tisti dan je Labán izločil svetlo progaste in marogaste kozle in vse pikaste in marogaste koze, vse, ki so imele kaj belega na sebi. Prav tako pa tudi vse, kar je imelo kaj črnega pri ovnih. Dal jih je v roke svojim sinovom.
6 Določil je razdaljo treh dni hoje med seboj in Jakobom. Ta je namreč pasel preostalo Labánovo drobnico.
7 Jakob si je vzel muľevne ąibe belega topola, mandeljnovca in platane in jih olupil tako, da so imele bele proge, ker je odkril belino na ąibah.
8 Polagal je ąibe, ki jih je obelil, v ľlebove, korita, h katerim je prihajala drobnica pit. Mrkala se je namreč, ko je prihajala pit.
9 Drobnica se je torej parila pred ąibami, potem pa povrgla progaste, pikaste in marogaste mladiče.
0 Jagnjeta je potem Jakob izločal. Postavljal je drobnico tako, da je bila obrnjena proti progam in vsemu, kar je bilo črnega pri Labánovi drobnici. Tako je pripravljal črede zase namesto za Labánovo drobnico.
1 Vedno, kadar se je mrkala krepka drobnica, je Jakob poloľil ąibe pred oči drobnice v korita, da bi se parila pred ąibami.
2 Pri slabotni drobnici pa ni polagal ąib, zato so slabotne ľivali pripadle Labánu, krepke pa Jakobu.
3 Moľ je silno obogatel; imel je ątevilno drobnico, dekle in hlapce ter kamele in osle. Jakob zbeľi iz Harána 31 1 In sliąal je besede Labánovih sinov, ko so rekli: "Jakob je pobral vse očetovo imetje in iz posesti naąega očeta si je pripravil vse to bogastvo." 2 Tudi na Labánovem obrazu je Jakob opazil, da ni več tak do njega, kakor je bil dotlej.
GOSPOD je tedaj rekel Jakobu: "Vrni se v deľelo svojih očetov, k svoji rodbini! S teboj bom!" 4 Jakob je dal poklicati Rahelo in Leo na polje k drobnici.
Rekel jima je: "Na obrazu vajinega očeta vidim, da ni več tak do mene, kakrąen je bil doslej, toda Bog mojega očeta je bil z menoj.
Vedve vesta, da sem vajinemu očetu sluľil z vso svojo močjo.
A vajin oče me je varal in mi desetkrat spremenil plačilo. Toda Bog mu ni pustil, da bi mi ąkodoval.
Če je rekel: 'Pikasta ľivina bo tvoje plačilo,' tedaj je vsa drobnica dobivala pikasta jagnjeta. Če pa je rekel: 'Progasta ľivina bo tvoje plačilo,' je vsa drobnica dobivala progasta jagnjeta.
Tako je Bog vzel ľivino vajinemu očetu in jo dal meni.
0 V času, ko se drobnica pari, sem v sanjah povzdignil oči in zagledal progaste, pikaste in marogaste ovne, ki so skakali na ovce.
1 In GOSPODOV angel mi je rekel v sanjah: 'Jakob!' Rekel sem: 'Tukaj sem.' 12 Pa je rekel: 'Povzdigni vendar oči in poglej, da so vsi ovni, ki skačejo na ovce, progasti, pikasti in marogasti; kajti videl sem vse, kar ti je storil Labán.
3 Jaz sem Bog Betela, ki si mu mazilil spomenik in ki si mu izrekel zaobljubo. Vstani zdaj, odidi iz te deľele in se vrni v svojo rojstno deľelo!'" 14 Rahela in Lea sta mu odgovorili: "Ali imava ąe deleľ in dediąčino v očetovi hiąi? 15 Ali nisva zanj kakor tujki? Saj naju je prodal in tudi poľrl najin denar.
6 Zares, vse bogastvo, ki ga je Bog vzel najinemu očetu, pripada nama in najinim otrokom. Stôri zdaj vse, kar ti je rekel Bog!" 17 Jakob je tedaj vstal in posadil otroke in ľeni na kamele.
8 Odgnal je vse govedo in vse imetje, ki si ga je pridobil, govedo in drobnico, kar si je pridobil v Mezopotamiji, da bi ąel k očetu Izaku v kánaansko deľelo.
9 Medtem ko je Labán odąel strič drobnico, je Rahela ukradla očetove hiąne bogove.
0 Jakob je ukanil Aramejca Labána tako, da mu ni dal slutiti, da hoče zbeľati.
1 Pobegnil je z vsem, kar je imel. Vzdignil se je, prekoračil reko in se obrnil proti gorovju Gileád.
2 Tretji dan so Labánu povedali, da je Jakob pobegnil.
3 Vzel je s seboj brate in ga zasledoval sedem dni hoda in se mu čisto pribliľal v gorovju Gileád. Pogodba med Labánom in Jakobom 24 Ponoči pa je k Aramejcu Labánu v sanjah priąel Bog in mu rekel: "Varuj se, da bi Jakobu kar koli očital!" 25 Labán je dohitel Jakoba, ko je ta postavil ąotor na gori. Tudi Labán se je s svojimi brati uąotoril v gorovju Gileád.
6 Labán je rekel Jakobu: "Kaj si storil! Ukanil si me in odgnal moji hčeri kakor ujetnici meča.
7 Zakaj si skrivaj zbeľal in me okradel? Nisi mi povedal, da bi te pospremil z veseljem in pesmimi, z bobnom in s citrami.
8 Nisi mi dal priloľnosti, da bi poljubil svoje sinove in hčere. Tokrat si ravnal nespametno.
9 V moji moči je, da bi z vami ravnal hudo, toda Bog vaąih očetov mi je sinoči rekel: 'Varuj se, da bi Jakobu kar koli očital!' 30 No, ko si ľe odąel, ker si močno hrepenel po očetovi hiąi, zakaj si ukradel moje bogove?" 31 Jakob je Labánu odgovoril: "Bal sem se in sem si rekel: 'Da mi s silo ne vzame svojih hčera!' 32 Tisti pa, pri komer najdeą svoje bogove, naj ne ľivi več! Vpričo najinih bratov preiąči, kaj je pri meni tvojega, in si vzemi!" Jakob pa ni vedel, da jih je ukradla Rahela.
3 Labán je stopil v Jakobov ąotor, nato v Lein ąotor in ąe v ąotor obeh dekel in ni naąel ničesar. Zapustil je Lein ąotor in ąel v Rahelinega.
4 Rahela pa je prej vzela bogove, jih poloľila pod kamelino sedlo in sedla nanje. Labán je prebrskal ves ąotor, pa ni naąel ničesar.
5 Rahela je rekla očetu: "Naj mi gospod ne zameri, ne morem vstati pred tvojim obličjem, ker se mi godi, kakor se dogaja ľenskam." Vse je natančno preiskal, pa ni naąel bogov.
6 Jakob se je močno razsrdil na Labána in se začel prepirati z njim. In Jakob je odgovoril in rekel Labánu: "Kaj je moj prestopek, s čim sem se pregreąil, da me divje zasledujeą? 37 Saj si prebrskal vse moje stvari in kaj si naąel, da je iz tvoje hiąe? Polôľi sem pred moje in svoje brate, pa naj razsodijo med nama! 38 Dvajset let sem bil pri tebi; tvoje ovce in tvoje koze niso izvrgle in ovnov tvoje črede nisem jedel.
9 Raztrganih ľivali ti nisem prinaąal, sam sem trpel ąkodo. Zahteval si jih iz mojih rok, naj jih je kdo ukradel podnevi ali ponoči.
0 Podnevi me je morila vročina, ponoči mraz in spanec mi je beľal iz oči.
1 Dvajset let sem bil v tvoji hiąi; ątirinajst let sem ti sluľil za tvoji hčeri in ąest let za tvojo drobnico. Ti pa si mi desetkrat spremenil plačilo.
2 Ko ne bi bil z menoj Bog mojega očeta, Abrahamov Bog in Izakov Strah, bi me ti zdaj odpravil praznih rok. Toda Bog je videl mojo bedo in trud mojih rok; v pretekli noči je razsodil." 43 Labán je odgovoril in rekel Jakobu: "Hčeri sta moji, sinovi so moji in drobnica je moja; vse, kar vidią, je moja last. Toda kaj naj danes storim tema hčerama ali otrokom, ki sta jih rodili? 44 Zdaj dajva, skleniva zavezo: jaz in ti, naj bo nekaj za pričo med nama!" 45 Jakob je vzel kamen in ga postavil pokonci za spomenik.
6 Nato je Jakob rekel bratom: "Naberite kamenja!" Vzeli so kamne in napravili kup. Potem so tam na kupu jedli.
7 Labán ga je imenoval Jegár Sahadutá, Jakob pa Galéd.
8 Labán je rekel: "Ta kup naj bo danes priča med menoj in teboj!" Zato ga je imenoval Galéd 49 in Micpa, ker je rekel: "Naj GOSPOD straľi med menoj in teboj, ko ne bova več vedela drug za drugega.
0 Če boą grdo ravnal z mojima hčerama in če boą vzel zraven njiju ąe druge ľene, vedi, četudi ni človeka pri naju, da je Bog priča med menoj in teboj!" 51 In Labán je rekel Jakobu: "Poglej ta kup in poglej ta spomenik, ki sem ga postavil med menoj in teboj! 52 Priča naj bo ta kup in priča ta spomenik: jaz ne bom ąel nikoli prek tega kupa na tvojo stran in ti ne smeą s slabim namenom prek tega kupa na mojo stran in mimo tega spomenika.
3 Bog Abrahamov in Bog Nahórjev" - Bog njunega očeta - "naj sodi med nama!" In Jakob je prisegel pri Strahu svojega očeta Izaka.
4 Na gori je Jakob daroval daritev, potem pa je povabil brate, da bi jedli kruh. Jedli so kruh in prenočili na gori.
2 1 Zjutraj je Labán zgodaj vstal, poljubil sinove in hčeri ter jih blagoslovil. Potem je Labán odąel in se vrnil v svoj kraj. Jakob se pripravlja na srečanje z Ezavom 2 Jakob se je odpravil po svoji poti in naproti so mu priąli Boľji poslanci.
Ko jih je zagledal, je Jakob rekel: "To je Boľji tabor." Zato je dal tistemu kraju ime Mahanájim.
Potem je Jakob poslal pred seboj sle k Ezavu v deľelo Seír, v edómsko pokrajino.
Zapovedal jim je in rekel: "Tako recite mojemu gospodu Ezavu: Tako govori tvoj sluľabnik Jakob: (r)ivel sem pri Labánu kot tujec in ostal do zdaj.
Pridobil sem si govedo, osle in drobnico ter hlapce in dekle. To bi rad sporočil svojemu gospodu, da bi naąel naklonjenost v tvojih očeh." 7 Sli so se vrnili k Jakobu in rekli: "Priąli smo k tvojemu bratu Ezavu. Sam ti prihaja naproti in z njim ątiristo moľ." 8 Jakob se je silno zbal in bilo ga je strah. Razdelil je ljudi, ki so bili pri njem, pa tudi drobnico, govedo in kamele, v dva tabora.
Rekel si je: "Če pride Ezav do enega tabora in ga pobije, se bo drugi tabor ąe lahko reąil." 10 In Jakob je rekel: "Bog mojega očeta Abrahama in Bog mojega očeta Izaka, GOSPOD, ki si mi rekel: 'Vrni se v svojo deľelo in k svoji rodbini in dober bom s teboj,' 11 nisem vreden vseh dobrot in vse zvestobe, ki si jih izkazal svojemu sluľabniku. Le s palico sem namreč prekoračil ta Jordan, zdaj pa sem narastel v dva tabora.
2 Reąi me, prosim, iz roke mojega brata, iz Ezavove roke! Kajti bojim se ga, da pride in me pobije, mater z otroki.
3 Ti si vendar rekel: 'Prav zares bom dober s teboj in storil bom, da bo tvojih potomcev kakor peska ob morju, toliko jih bo, da jih ne bo mogoče preąteti.'" 14 In tisto noč je prebil tam. Potem je izločil izmed ľivali, ki jih je imel pri roki, darilo za brata Ezava: 15 dvesto koz in dvajset kozlov, dvesto ovc in dvajset ovnov, 16 trideset doječih kamel z mladiči, ątirideset krav in deset juncev, dvajset oslic in deset osličkov.
7 Vsako čredo posebej je izročil enemu od hlapcev. Potem je rekel hlapcem: "Pojdite pred menoj in pustite presledek med čredo in čredo!" 18 Prvemu je zapovedal in rekel: "Ko te sreča moj brat Ezav in te vpraąa: 'Čigav si in kam greą in čigavo je tole pred teboj?' 19 mu reci: 'Last tvojega sluľabnika Jakoba je, darilo, ki ga poąilja mojemu gospodu Ezavu. Pa tudi sam prihaja za nami.'" 20 Tudi drugemu, tretjemu in vsem, ki so hodili za čredami, je zapovedal in rekel: "S temi besedami govorite Ezavu, ko boste naleteli nanj! 21 Recite tudi: 'glej, tvoj sluľabnik Jakob prihaja za nami.'" Mislil si je: "Pomirim ga z darilom, ki gre pred menoj, potem pa stopim predenj; mogoče me potem prijazno sprejme." 22 Darilo je ąlo torej pred njim, on sam pa je tisto noč prebil v taboru. Jakobov boj z Bogom 23 Toda vstal je tisto noč, vzel svoji ľeni, dekli in enajst sinov ter ąel po brodu prek Jabóka.
4 Vzel jih je in jih spravil čez reko. Čez je spravil tudi svoje premoľenje.
5 Ko je Jakob ostal sam, se je neki moľ bojeval z njim, dokler se ni vzdignila jutranja zarja.
6 Videl je, da ga ne bo zmogel, zato ga je udaril v kolk, tako da se je Jakobov kolčni sklep izpahnil, ko se je bojeval z njim.
7 Potem je rekel: "Spusti me, kajti zarja ľe vstaja!" Rekel je: "Ne bom te spustil, dokler me ne blagoslovią." 28 Rekel mu je: "Kako ti je ime?" Pa je rekel: "Jakob." 29 In je rekel: "Tvoje ime ne bo več Jakob, temveč Izrael, kajti bojeval si se z Bogom in z ljudmi in si zmagal." 30 Jakob je vpraąal: "Povej, prosim, kako ti je ime?" Pa je rekel: "Čemu spraąujeą po mojem imenu?" Potem ga je tam blagoslovil.
1 Jakob je tisti kraj imenoval Penuél: "Kajti videl sem Boga iz obličja v obličje in kljub temu ostal ľiv." 32 In sonce je vzhajalo nad njim, ko je ąel mimo Penuéla in pri tem ąepal zaradi kolka.
3 Zato Izraelovi sinovi vse do danes ne jedo stegenske miąice, ki je na kolčnem sklepu. Kajti udaril je Jakoba v kolk, v stegensko miąico. Jakob se spravi z Ezavom 33 1 Jakob je vzdignil oči in zagledal Ezava, ki je prihajal, in z njim ątiristo moľ. Razdelil je otroke med Leo, Rahelo in dekli.
Spredaj je postavil dekli in njune otroke, za njimi Leo in njene otroke, nazadnje pa Rahelo in Joľefa.
Sam je ąel pred njimi in se sedemkrat priklonil do tal, dokler se ni pribliľal svojemu bratu.
Ezav mu je pritekel naproti, ga objel, mu padel okoli vratu, ga poljubil in zajokala sta.
Povzdignil je oči in opazil ľenske in otroke in rekel: "Kdo so tile pri tebi?" Rekel je: "Otroci, ki jih je Bog naklonil tvojemu sluľabniku." 6 Pristopili sta dekli s svojimi otroki in priklonili so se.
Nato je pristopila Lea s svojimi otroki in priklonili so se. Za njimi sta pristopila Joľef in Rahela in se priklonila.
Ezav je rekel: "Kaj hočeą z vso to vojsko, ki sem jo srečal?" Rekel je: "Hotel sem najti naklonjenost v očeh svojega gospoda." 9 Ezav pa je rekel: "Zadosti imam, brat moj, naj bo tvoje, kar imaą!" 10 A Jakob je rekel: "Nikar, prosim! Če sem naąel naklonjenost v tvojih očeh, potem vzemi darilo iz moje roke. Gledal sem namreč tvoj obraz kakor človek gleda Boľje obličje, tako prijazno si me sprejel.
1 Vzemi, prosim, moj dar, ki so ti ga pripeljali! Kajti Bog me je obdaril in vsega imam zadosti!" Tako dolgo ga je silil, da je sprejel.
2 Potem je Ezav rekel: "Odpraviva se in pojdiva naprej! Potoval bom ob tebi." 13 Pa mu je rekel: "Moj gospod ve, da so otroci neľni in da imam na skrbi doječe ľivali pri drobnici in pri govedu; če jih preveč ľenemo le en dan, bo poginila vsa drobnica.
4 Naj gre, prosim, moj gospod pred svojim sluľabnikom, jaz pa bom ąel počasi, kakor bo hodila ľivina, ki je pred menoj, in kakor bodo hodili otroci, dokler ne pridem k svojemu gospodu v Seír." 15 Ezav je rekel: "Potem pa mi dovôli, da pustim pri tebi nekaj svojih ljudi!" Jakob je rekel: "Le čemu? Samó da sem naąel naklonjenost v očeh svojega gospoda." 16 In Ezav se je tisti dan vrnil po svoji poti v Seír.
7 Jakob pa se je odpravil v Sukót in si postavil hiąo, za svojo ľivino pa je naredil kolibe; zato se kraj imenuje Sukót. Jakob se naseli v Kánaanu 18 Jakob je iz Mezopotamije zdrav priąel do mesta Sihema v kánaanski deľeli in se uąotoril pred mestom.
9 Od sinov Hamórja, Sihemovega očeta, je za sto cekinov kupil kos polja in si tam razpel ąotor.
0 Tam je postavil tudi oltar in ga imenoval El, Izraelov Bog. Nasilje v Sihemu 34 1 Dina, hči, ki jo je Lea rodila Jakobu, je ąla gledat hčere deľele.
Videl pa jo je Sihem, sin Hivéjca Hamórja, kneza deľele; zgrabil jo je, legel k njej in ji storil silo.
Njegova duąa se je navezala na Dino, Jakobovo hčer; vzljubil je dekle in ljubeznivo z njo govoril.
Sihem je rekel očetu Hamórju: "Vzemi mi to deklico za ľeno!" 5 Jakob pa je sliąal, da je onečastil njegovo hčer Dino; ker pa so bili njegovi sinovi pri ľivini na polju, je molčal, dokler se niso vrnili.
Sihemov oče Hamór se je odpravil k Jakobu, da bi se z njim pogovoril.
Ko so Jakobovi sinovi priąli s polja, so sliąali, kaj se je zgodilo. Bili so ogorčeni in so se silno raztogotili; kajti Sihem je zagreąil hudodelstvo v Izraelu, ker je bil pri Jakobovi hčeri. Česa takega ne bi smel storiti.
Hamór jim je spregovoril in rekel: "Duąa mojega sina Sihema hrepeni po vaąi hčeri; dajte mu jo, prosim, za ľeno! 9 Stopite v svaątvo z nami; svoje hčere dajajte nam in si jemljite naąe hčere! 10 Prebivajte pri nas in deľela vam bodi na voljo; bivajte v njej, selite se po njej in pridobite si v njej posest." 11 Sihem pa je rekel njenemu očetu in njenim bratom: "Naj najdem naklonjenost v vaąih očeh! Kar koli terjate od mene, bom dal.
2 Četudi mi naloľite veliko odkupnino za nevesto in darila, bom dal, kolikor mi boste rekli. Le dajte mi dekle za ľeno!" 13 Jakobovi sinovi so odgovorili Sihemu in njegovemu očetu Hamórju. Govorili pa so zvijačno, ker je onečastil njihovo sestro Dino.
4 Rekli so jima: "Ne moremo storiti tega, da bi dali sestro moľu, ki ni obrezan; kajti to velja pri nas za sramoto.
5 Privolimo pa vam pod pogojem, da postanete kakor mi s tem, da se da med vami obrezati vsak moąki.
6 Potem vam bomo dajali svoje hčere in si jemali vaąe hčere in prebivali bomo pri vas ter postali eno ljudstvo.
7 Če pa nas nočete posluąati, da bi se dali obrezati, vzamemo svojo hčer in odidemo." 18 Njihove besede so ugajale Hamórju in njegovemu sinu Sihemu.
9 Mladenič je bil pripravljen stvar opraviti brez omahovanja, saj je bil zaljubljen v Jakobovo hčer. Bil pa je najuglednejąi v vsej očetovi hiąi.
0 Hamór in njegov sin Sihem sta ąla k mestnim vratom in spregovorila moľem svojega mesta ter rekla: 21 "Ti moľje so miroljubni z nami; naj ľivijo v deľeli in se selijo po njej. V deľeli je zanje na vse strani zadosti prostora. Jemljimo si njihove hčere za ľene in dajajmo jim svoje hčere! 22 Toda moľje so pripravljeni privoliti, da se naselijo med nami in da postanemo eno ljudstvo le s pogojem, da se med nami vsak moąki da obrezati, kakor so obrezani oni.
3 Njihove črede, premoľenje in vsa ľivina, ali ne bo vse to naąe? Le privolimo, da ostanejo pri nas!" 24 Vsi, ki so hodili k vratom njegovega mesta, so posluąali Hamórja in njegovega sina Sihema; vsi moąki so se dali obrezati, vsi, ki so hodili k vratom njegovega mesta.
5 Tretji dan pa, ko jih je bolelo, sta dva Jakobova sinova, Simeon in Levi, Dinina brata, vzela vsak svoj meč in napadla brezskrbno mesto ter pobila vse moąke.
6 Tudi Hamórja in njegovega sina Sihema sta umorila z mečem. Nato sta vzela Dino iz Sihemove hiąe in odąla.
7 Jakobovi sinovi so planili na pobite in oropali mesto, ker so onečastili njihovo sestro.
8 Vzeli so njihovo drobnico, govedo, osle, vse, kar je bilo v mestu in na polju.
9 Tudi vse njihovo imetje, vse otroke in ľene so odpeljali kot plen in izropali, kar je bilo v hiąah.
0 Tedaj je Jakob rekel Simeonu in Leviju: "Spravila sta me v nesrečo, ker sta me osovraľila pri prebivalcih deľele, pri Kánaancih in Perizéjcih. Le malo ljudi imam. Če se zberejo proti meni, me bodo premagali ter pokončali mene in mojo hiąo." 31 Rekla sta: "Ali je smel ravnati z naąo sestro kakor z vlačugo?" Od Sihema do Mamreja 35 1 Bog je rekel Jakobu: "Vstani, pojdi v Betel in ostani tam! Tam postavi oltar Bogu, ki se ti je prikazal, ko si beľal pred bratom Ezavom!" 2 Jakob je rekel svoji hiąi in vsem, ki so bili z njim: "Odpravite tuje bogove, ki so med vami! Očistite se in preoblecite se! 3 Potem se vzdignimo in pojdimo v Betel! Tam bom naredil oltar Bogu, ki me je usliąal na dan moje stiske in bil z menoj na poti, po kateri sem hodil." 4 Tedaj so dali Jakobu vse tuje bogove, ki so jih imeli, pa tudi uhane iz svojih uąes, in Jakob jih je zakopal pod hrast blizu Sihema.
Ko so se odpravili, je okoliąka mesta zajel strah Boľji, tako da niso zasledovali Jakobovih sinov.
Jakob je priąel v Luz, ki je v kánaanski deľeli, to je Betel, on in vse ljudstvo, ki je hodilo z njim.
Tam je postavil oltar in kraj imenoval El iz Betela, ker se mu je tam Bog razodel, ko je beľal pred bratom.
Takrat je umrla Rebekina dojilja Debóra. Pokopali so jo za Betelom pod hrastom; zato ga je imenoval hrast jokanja.
Bog se je Jakobu spet prikazal, ko je ta priąel iz Mezopotamije, in ga blagoslovil.
0 Rekel mu je: "Jakob ti je ime, a se ne boą več imenoval Jakob, temveč naj ti bo ime Izrael!" Tako ga je imenoval za Izraela.
1 Bog mu je rekel: "Jaz sem Bog Mogočni. Bodi rodoviten in mnôľi se! Narod, da, občestvo narodov naj nastane iz tebe in kralji naj prihajajo iz tvojih ledij.
2 Deľelo pa, ki sem jo dal Abrahamu in Izaku, dajem tebi; in tvojim potomcem dajem deľelo." 13 In Bog se je vzdignil izpred njega z mesta, kjer je govoril z njim.
4 Jakob je na kraju, kjer je govoril z njim, postavil spomenik, kamnit spomenik. Izlil je nanj pitno daritev in ga oblil z oljem.
5 Kraj, kjer je Bog govoril z njim, je Jakob imenoval Betel.
6 Odpravili so se od Betela. Ko so imeli ąe malo poti, da bi dospeli v Efráto, je Rahela porodila, a je imela pri porodu teľave.
7 Ko je leľala v porodnih bolečinah, ji je rekla babica: "Nikar se ne boj, saj imaą tudi zdaj sina!" 18 Ko je njena duąa ľe odhajala, kajti umirala je, ga je imenovala Ben Oní. Njegov oče pa mu je dal ime Benjamin.
9 Rahela je umrla in pokopali so jo ob poti v Efráto, to je v Betlehem.
0 Jakob je postavil spomenik na njenem grobu; to je Rahelin nagrobnik do danaąnjega dne.
1 Izrael se je odpravil dalje in razpel ąotor onkraj Migdál Ederja.
2 In ko je prebival v tem kraju, je ąel Ruben k Bilhi, stranski ľeni svojega očeta, in leľal z njo. Izrael pa je to izvedel. Jakobovih sinov je bilo dvanajst.
3 Leini sinovi: Jakobov prvorojenec Ruben, Simeon, Levi, Juda, Isahár in Zábulon.
4 Rahelina sinova: Joľef in Benjamin.
5 Sinova Raheline dekle Bilhe: Dan in Neftáli.
6 Sinova Leine dekle Zilpe: Gad in Aser. To so Jakobovi sinovi, ki so se mu rodili v Mezopotamiji.
7 Jakob je priąel k svojemu očetu Izaku v Mamre, v Kirját Arbo, to je Hebrón, kjer sta Abraham in Izak ľivela kot tujca.
8 Izakovih dni je bilo sto osemdeset let.
9 Potem je Izak izdihnil in umrl, star in nasičen z dnevi, in bil je pridruľen svojim ljudem. Pokopala sta ga sinova Ezav in Jakob. Ezavovi potomci 36 1 To je rodovnik Ezava, ki se imenuje tudi Edóm.
Ezav si je vzel ľene izmed Kánaanovih hčera: Ado, hčer Hetejca Elóna, Oholibámo, hčer Anája, sina Hivéjca Cibóna, 3 in Basemáto, Izmaelovo hčer, Nebajótovo sestro.
Ada je Ezavu rodila Elifáza, Basemáta je rodila Reguéla, 5 Oholibáma pa je rodila Jeúąa, Jaláma in Koraha. To so Ezavovi sinovi, ki so se mu rodili v kánaanski deľeli.
Ezav je vzel svoje ľene, sinove in hčere ter vse duąe svoje hiąe, čredo, vso ľivino in vse imetje, ki si ga je pridobil v kánaanski deľeli, in odąel v deľelo proč od brata Jakoba.
Kajti njunega premoľenja je bilo preveč, da bi mogla ľiveti skupaj, in zemlja, kjer sta ľivela kot tujca, ju ni mogla vzdrľevati zaradi njunih čred.
Tako se je Ezav naselil na pogorju Seír; Ezav, to je Edóm.
To je rodovnik Ezava, očeta Edómcev na pogorju Seír.
0 To so imena Ezavovih sinov: Elifáz, sin Ezavove ľene Ade, Reguél, sin Ezavove ľene Basemáte.
1 Elifázovi sinovi so bili: Temán, Omár, Cefó, Gatám in Kenáz.
2 Timna je bila stranska ľena Ezavovega sina Elifáza in je rodila Elifázu Amáleka. To so bili sinovi Ezavove ľene Ade.
3 To pa so Reguélovi sinovi: Nahat, Zerah, (c)amá in Mizá. To so bili sinovi Ezavove ľene Basemáte.
4 In to so bili sinovi Ezavove ľene Oholibáme, hčere Anája, Cibónovega sina; ta je rodila Ezavu Jeúąa, Jaláa in Koraha.
5 To so poglavarji Ezavovih sinov. Sinovi Ezavovega prvorojenca Elifáza: poglavar Temán, poglavar Omár, poglavar Cefó, poglavar Kenáz, 16 poglavar Korah, poglavar Gatám in poglavar Amálek. To so bili Elifázovi poglavarji v edómski deľeli; to so Adini sinovi.
7 To so sinovi Ezavovega sina Reguéla: poglavar Nahat, poglavar Zerah, poglavar (c)amá in poglavar Mizá. To so Reguélovi poglavarji v edómski deľeli; to so sinovi Ezavove ľene Basemáte.
8 To pa so sinovi Ezavove ľene Oholibáme: poglavar Jeúą, poglavar Jalám in poglavar Korah. To so poglavarji Ezavove ľene Oholibáme, Anájeve hčere.
9 To so Ezavovi sinovi in to njihovi poglavarji; to je Edóm.
0 To so sinovi Horéjca Seírja, prebivalci deľele: Lotán, (c)obál, Cibón, Aná, 21 Diąón, Ecer in Diąán. To so poglavarji Horéjcev, Seírjevih sinov v edómski deľeli.
2 Lotánova sinova sta bila Horí in Hemám, Lotánova sestra pa je bila Timna.
3 To pa so (c)obálovi sinovi: Alván, Manáhat, Ebál, (c)efí in Onám.
4 In to sta Cibónova sinova Ajá in Aná. To je tisti Aná, ki je v puąčavi naąel izvire, ko je pasel osle svojega očeta Cibóna.
5 To pa sta Anájeva otroka: Diąón in Oholibáma, Anájeva hči.
6 To pa so Diąónovi sinovi: Hemdán, Eąbán, Jitrán in Kerán.
7 To so Ecerjevi sinovi: Bilhán, Zaaván in Akán.
8 To sta Diąánova sinova: Uc in Arán.
9 To so poglavarji Horéjcev: poglavar Lotán, poglavar (c)obál, poglavar Cibón, poglavar Aná, 30 poglavar Diąón, poglavar Ecer in poglavar Diąán. To so horéjski poglavarji po svojih rodovih v seírski deľeli.
1 To pa so kralji, ki so kraljevali v edómski deľeli, preden je kak kralj zavladal Izraelovim sinovom.
2 V Edómu je kraljeval Bela, Beórjev sin, in njegovo mesto se je imenovalo Dinhába.
3 Ko je umrl Bela, je namesto njega kraljeval Jobáb, Zerahov sin iz Bocre.
4 Ko je umrl Jobáb, je namesto njega kraljeval Huąám iz deľele Temáncev.
5 Ko je umrl Huąám, je namesto njega kraljeval Hadád, Bedádov sin, ki je pobil Midjánce na moábski planoti. Njegovo mesto se je imenovalo Avít.
6 Ko je umrl Hadád, je namesto njega kraljeval Samlá iz Masréke.
7 Ko je umrl Samlá, je namesto njega kraljeval (c)aúl iz Rehobót Nahárja.
8 Ko je umrl (c)aúl, je namesto njega kraljeval Báal Hanán, Ahbórjev sin.
9 Ko je umrl Báal Hanán, Ahbórjev sin, je namesto njega kraljeval Hadár. Njegovo mesto se je imenovalo Pagú, njegovi ľeni pa je bilo ime Mehetabél, hči Me Zahábove hčere Matréde.
0 To so imena Ezavovih poglavarjev po njihovih rodovih, krajih in imenih: poglavar Timná, poglavar Alvá, poglavar Jetét, 41 poglavar Oholibáma, poglavar Elá, poglavar Pinón, 42 poglavar Kenáz, poglavar Temán, poglavar Mibcár, 43 poglavar Magdiél in poglavar Irám. To so edómski poglavarji po svojih bivaliąčih v deľeli, ki so jo posedli. To je Ezav, oče Edómcev. JO(r)EF Joľefove sanje 37 1 Jakob se je naselil v deľeli, kjer je ľivel njegov oče kot tujec, v kánaanski deľeli.
To je Jakobova zgodba. Ko je bil Joľef star sedemnajst let, torej ąe mladenič, je z brati pasel drobnico, skupaj s sinovi očetovih ľena Bilhe in Zilpe. Joľef je očetu poročal, kar so slabega govorili o njih.
Izrael je ljubil Joľefa bolj kakor druge sinove, ker se mu je rodil v starosti. Naredil mu je dolgo suknjo z rokavi.
Ko so bratje videli, da ga oče ljubi bolj kot njegove brate, so ga zasovraľili in niso mogli z njim prijazno govoriti.
Joľef je imel sanje in jih je povedal bratom; zato so ga ąe bolj sovraľili.
Rekel jim je: "Posluąajte, prosim, kaj se mi je sanjalo.
Sredi polja smo vezali snope in moj snop se je vzdignil in stal pokonci, vaąi pa so se postavili naokrog in se priklanjali mojemu snopu." 8 Bratje pa so mu rekli: "Ali bi res rad zakraljeval in zavladal nad nami?" In ąe bolj so ga sovraľili zaradi njegovih sanj in besed.
Nato je imel ąe druge sanje in pripovedoval je o njih bratom. Rekel je: "Spet se mi je nekaj sanjalo: sonce, mesec in enajst zvezd se mi je priklanjalo." 10 Ko je to povedal očetu in bratom, ga je oče pograjal in mu rekel: "Kaj pomeni, kar se ti je sanjalo? Mar naj res pridemo jaz, tvoja mati in tvoji bratje in se ti klanjamo do tal?" 11 Njegovi bratje so mu bili zato nevoąčljivi, oče pa si je stvar zapomnil. Bratje prodajo Joľefa v Egipt 12 Ko so bratje odąli past drobnico svojega očeta proti Sihemu, 13 je Izrael rekel Joľefu: "Ali ne pasejo tvoji bratje pri Sihemu? Pojdi, poąiljam te k njim!" Joľef mu je rekel: "Tukaj sem." 14 In rekel mu je: "Pojdi torej, poglej, ali se dobro godi tvojim bratom in ali se dobro godi drobnici, in mi sporôči!" Tako ga je poslal iz hebrónske doline in Joľef je priąel do Sihema.
5 Ko je blodil po polju, ga je naąel neki moľ. Vpraąal ga je in rekel: "Kaj iąčeą?" 16 Rekel je: "Brate iąčem. Povej mi, prosim, kje pasejo!" 17 Moľ je rekel: "Odąli so od tod, sliąal pa sem jih, ko so govorili: 'Pojdimo v Dotán!'" Joľef je torej ąel za brati in jih naąel pri Dotánu.
8 Zagledali so ga od daleč, in ąe preden se jim je pribliľal, so se odločili, da ga usmrtijo.
9 Govorili so drug drugemu: "Glejte, tam prihaja sanjač! 20 Dajmo, ubijmo ga in ga vrzimo v kak vodnjak! Potem porečemo: 'Divja zver ga je poľrla.' Bomo videli, kaj bo iz njegovih sanj!" 21 Ko je to sliąal Ruben, ga je hotel reąiti iz njihovih rok. Rekel je: "Ne vzemimo mu ľivljenja!" 22 In Ruben jim je rekel: "Ne prelivajte krvi! Vrzite ga v tale vodnjak tukaj v pustinji, rok pa ne polagajte nanj!" Tako ga je hotel reąiti iz njihovih rok in ga vrniti očetu.
3 Ko je torej Joľef priąel k bratom, so mu slekli suknjo, dolgo suknjo z rokavi, ki jo je nosil.
4 Nato so ga zgrabili in vrgli v vodnjak. Vodnjak pa je bil prazen, ni bilo vode v njem.
5 Nato so sedli in jedli kruh. Ko so povzdignili oči, so zagledali karavano Izmaelcev, ki je prihajala z Gileáda. Njihove kamele so nosile kozlinec, mastiko in ládan. Potovali so, da bi to spravili v Egipt.
6 Tedaj je Juda rekel bratom: "Kaj imamo od tega, če ubijemo brata in skrijemo njegovo kri? 27 Dajmo, prodajmo ga Izmaelcem, naąa roka pa naj se ga ne dotakne, saj je naą brat, naąe meso." Bratje so ga ubogali.
8 Ko so tedaj ąli mimo midjánski trgovci, so Joľefa potegnili in spravili iz vodnjaka. Potem so ga prodali za dvajset srebrnikov Izmaelcem in ti so ga odpeljali v Egipt.
9 Ruben pa se je vrnil k vodnjaku in odkril, da Joľefa ni več v njem. Pretrgal je svoja oblačila, 30 se vrnil k bratom in rekel: "Dečka ni več tu! In jaz, kam naj grem?" 31 Vzeli so Joľefovo suknjo, zaklali kozla in pomočili suknjo v kri.
2 Potem so poslali dolgo suknjo z rokavi očetu in rekli: "To smo naąli. Poglej, ali je to suknja tvojega sina ali ne!" 33 Ko jo je pogledal, je rekel: "To je suknja mojega sina! Divja zver ga je poľrla. Raztrgan, raztrgan je Joľef!" 34 In Jakob je pretrgal svoja oblačila, si ogrnil ledja z raąevino in dolge dneve ľaloval za sinom.
5 Vzdignili so se vsi njegovi sinovi in vse njegove hčere, da bi ga tolaľili, pa se ni dal potolaľiti. Rekel je: "Zares, ľalujoč pojdem k sinu pod zemljo." Tako ga je oče objokoval.
6 Midjánci pa so Joľefa prodali v Egipt Potifárju, faraonovemu dvorjanu, načelniku telesne straľe. Juda in Tamara 38 1 Tisti čas se je Juda ločil od bratov in razpel ąotor pri nekem Adulámcu, ki mu je bilo ime Hirá.
Tam je Juda videl hčer Kánaanca, ki se je imenoval (c)ua. Vzel jo je za ľeno in ąel k njej.
Spočela je in rodila sina in dal mu je ime Er.
Spet je spočela in rodila sina ter ga imenovala Onán.
In ąe enkrat je rodila sina in mu dala ime (c)elá. Bil pa je v Kezíbu, ko ga je rodila.
Juda je vzel za prvorojenca Era ľeno, ki ji je bilo ime Tamara.
Toda Judov prvorojenec Er je bil hudoben v GOSPODOVIH očeh, zato ga je GOSPOD usmrtil.
Tedaj je Juda rekel Onánu: "Pojdi k ľeni svojega brata in stôri svaąko dolľnost do nje, da bratu obudią potomstvo!" 9 Ker pa je Onán vedel, da potomci ne bodo njegovi, je vsakokrat, ko je ąel k bratovi ľeni, spustil seme na tla, da bratu ne bi dal potomstva.
0 V GOSPODOVIH očeh je bilo hudobno, kar je delal, zato je tudi njega usmrtil.
1 Nato je Juda rekel snahi Tamari: "Prebivaj kot vdova v očetovi hiąi, dokler ne doraste moj sin (c)elá!" Rekel je namreč: "Da ąe ta ne umre kakor njegova brata!" Tamara je ąla in prebivala v očetovi hiąi.
2 Preteklo je veliko dni in Judova ľena, (c)uova hči, je umrla. Ko se je Juda potolaľil, je ąel s prijateljem Hirájem iz Aduláma v Timno, kjer so strigli njegovo drobnico.
3 Tamari so povedali in rekli: "Tvoj tast gre v Timno strič drobnico." 14 Tedaj je odloľila vdovska oblačila, se pokrila s tančico, se zagrnila in sedla pri vhodu v Enájim ob poti v Timno. Spoznala je namreč, da je (c)elá dorastel, pa mu je niso dali za ľeno.
5 Ko jo je Juda zagledal, jo je imel za vlačugo, ker si je zakrila obraz.
6 Obrnil se je s poti k njej in ji rekel: "Pusti, naj grem k tebi!" Ni namreč vedel, da je njegova snaha. Rekla je: "Kaj mi boą dal za to, da prideą k meni?" 17 Rekel je: "Poslal ti bom kozlička od svoje drobnice." Nato je rekla: "Le če daą kaj v zastavo, dokler ga ne poąljeą." 18 Rekel je: "Kakąno zastavo naj ti dam?" Pa je rekla: "Pečatni prstan, trak in palico, ki jo imaą v roki." Dal ji je to in ąel k njej. In spočela je z njim.
9 Nato je vstala in ąla, odloľila tančico ter oblekla vdovska oblačila.
0 Juda je po svojem adulámskem prijatelju poslal kozlička, da bi od ľenske dobil zastavo; pa je ni naąel.
1 Vpraąal je domačine in rekel: "Kje je posvečena vlačuga, ki je bila v Enájimu ob poti?" Rekli so: "Tu ni bilo nobene posvečene vlačuge." 22 Vrnil se je k Judu in mu rekel: "Nisem je naąel, pa tudi domačini so rekli, da tam ni bilo nobene posvečene vlačuge." 23 Juda je rekel: "Naj jo ima! Da le ne bova v zasmeh! Glej, poslal sem tega kozlička, ti pa je nisi naąel." 24 Ko so pretekli pribliľno trije meseci, so Judu povedali in rekli: "Tvoja snaha Tamara je nečistovala in tudi spočela je iz nečistovanja." Juda je rekel: "Peljite jo ven in naj jo seľgejo!" 25 Ko so jo peljali ven, je poslala tastu sporočilo: "Spočela sem od moľa, čigar last so te stvari." Rekla je ąe: "Le poglej, čigavi so ta pečatni prstan, ta trak in ta palica!" 26 Juda si je to ogledal in rekel: "Pravičnejąa je od mene, ker je nisem dal sinu (c)eláju." Potem pa je ni več spoznal.
7 Ko je priąel čas njenega poroda, sta bila v njenem telesu dvojčka.
8 Ko je rodila, je eden pomolil roko. Babica je vzela rdečo nit, jo privezala na roko in rekla: "Ta pride najprej na svet." 29 Toda ta je potegnil roko nazaj in ven je priąel njegov brat. Rekla je: "Kaj si naredil prodor?" Zato so mu dali ime Perec.
0 Potem je priąel na svet njegov brat, ki je imel na roki rdečo nit. Dali so mu ime Zerah. Pri Potifárju 39 1 Joľefa so pripeljali v Egipt in kupil ga je faraonov dvorjan Potifár, poveljnik telesne straľe, Egipčan, iz rok Izmaelcev, ki so ga pripeljali tja.
GOSPOD pa je bil z Joľefom, zato je bil uspeąen človek. Bival je v hiąi svojega gospodarja Egipčana.
Gospodar je videl, da je GOSPOD z njim in da mu GOSPOD daje, da v njegovih rokah uspeva vse, česar koli se loti.
Zato je Joľef naąel naklonjenost v njegovih očeh in mu je smel streči. Postavil ga je za oskrbnika svoje hiąe in mu dal v roke vse, kar je imel.
Odkar ga je postavil za oskrbnika svoje hiąe in vsega, kar je imel, je GOSPOD blagoslavljal Egipčanovo hiąo zaradi Joľefa; GOSPODOV blagoslov je bil pri vsem, kar je imel, doma in na polju.
Zato je prepustil vse, kar je imel, Joľefovim rokam in se ob njem ni menil za nič drugega kakor za kruh, ki ga je jedel. Joľef in gospodarjeva ľena Joľef pa je bil lepe postave in zalega obraza.
Po teh dogodkih je ľena njegovega gospodarja vrgla oči nanj in rekla: "Lezi z menoj!" 8 Pa ni hotel; rekel je ľeni svojega gospodarja: "Glej, moj gospodar se ne meni ob meni za nič v hiąi, in vse, kar ima, je dal meni v roke.
Sam ni večji od mene v tej hiąi in ničesar mi ni odrekel razen tebe, ker si njegova ľena. Kako naj torej storim tako veliko hudobijo in se pregreąim zoper Boga?" 10 In čeprav ga je dan na dan nagovarjala, je vendar ni posluąal, da bi legel k njej in bil pri njej.
1 Ko je nekega dne priąel, da bi opravil svoje delo, v hiąi pa ni bilo nobenega sluľabnika, 12 ga je zgrabila za obleko in rekla: "Lezi z menoj!" On pa je pustil svojo obleko v njeni roki in zbeľal ter odąel ven.
3 Ko je videla, da ji je pustil obleko v roki in zbeľal ven, 14 je sklicala sluľabnike in jim rekla: "Glejte, pripeljal nam je Hebrejca, da bi se zabaval z nami. Priąel je k meni, da bi leľal z menoj, pa sem na ves glas zavpila.
5 Ko je sliąal, da sem povzdignila glas in zavpila, je pustil svojo obleko ob meni in zbeľal ter odąel ven." 16 Pustila je njegovo obleko poleg sebe, dokler ni priąel gospodar domov.
7 Tedaj mu je govorila z istimi besedami in rekla: "K meni je priąel hebrejski suľenj, ki si nam ga pripeljal, da bi se zabaval z menoj.
8 Ko pa sem povzdignila glas in zavpila, je pustil obleko ob meni in zbeľal ven." 19 Ko je Joľefov gospodar sliąal ľenine besede, ko mu je govorila: "Tako mi je storil tvoj suľenj", se je silno razjezil.
0 Dal ga je prijeti in vreči v ječo, v kraj, kjer so bili zaprti kraljevi jetniki. Tam je bil torej v ječi. Joľef v ječi 21 GOSPOD pa je bil z Joľefom in mu je izkazoval dobroto. Dal mu je naklonjenost v očeh načelnika ječe.
2 In ta je izročil Joľefu vse jetnike, ki so bili v ječi; kar koli se je tam naredilo, je bilo njegovo delo.
3 Načelnik ječe se ni menil za tisto, kar je izročil Joľefu. GOSPOD je bil namreč z njim in GOSPOD mu je dajal uspeh v vsem, česar koli se je lotil.
0 1 Po teh dogodkih sta se točaj in pek egiptovskega kralja pregreąila zoper svojega gospoda, egiptovskega kralja.
Faraon se je razjezil na dvorjana, na vélikega točaja in vélikega peka.
Dal ju je zapreti v hiąo načelnika telesne straľe, v ječo, kjer je bil zaprt Joľef.
Načelnik telesne straľe jima je postavil Joľefa za streľaja. Sanje dveh faraonovih dvorjanov Ko pa sta bila ľe nekaj časa v ječi, 5 se je isto noč sanjalo obema, točaju in peku egiptovskega kralja, ki sta bila zaprta v ječi. Vsakemu se je sanjalo, kar je imelo zanj poseben pomen.
Zjutraj je priąel k njima Joľef in videl, da sta slabe volje.
Vpraąal je faraonova dvorjana, ki sta bila zaprta z njim v gospodarjevi hiąi, in rekel: "Zakaj sta danes vajina obraza čemerna?" 8 Rekla sta mu: "Imela sva sanje, pa ni nikogar, ki bi nama jih razloľil." Joľef pa jima je rekel: "Ali niso razlage od Boga? Povejta mi jih, prosim!" 9 Véliki točaj mu je tedaj razodel svoje sanje in mu rekel: "V sanjah je bila pred menoj vinska trta 10 in na trti tri mladike. Vzbrstela je in pognala cvet in ľe so zorele jagode njenih grozdov.
1 V roki sem imel faraonovo čaąo in utrgal grozdje, ga stisnil v faraonovo čaąo, čaąo pa podal faraonu v roko." 12 Joľef mu je rekel: "To je razlaga: tri mladike so trije dnevi.
3 (c)e tri dni in faraon bo povzdignil tvojo glavo in te postavil nazaj v tvojo sluľbo; podajal mu boą čaąo v roko, kakor je bila navada prej, ko si bil njegov točaj.
4 Toda spomni se me, ko se ti bo dobro godilo, in izkaľi mi dobroto; priporoči me faraonu in me spravi iz te hiąe! 15 Kajti zares sem bil ukraden iz hebrejske deľele in tudi tukaj nisem storil nič takega, da bi me morali vreči v ječo." 16 Véliki pek je videl, da je sanje ugodno razloľil, zato je rekel Joľefu: "Tudi meni se je sanjalo in v sanjah sem imel na glavi tri koąare belega peciva.
7 V vrhnji koąari so bili vsakovrstni pekovski izdelki, ki jih uľiva faraon; a ptice so jih jedle iz koąare na moji glavi." 18 Joľef je odgovoril: "To je razlaga: tri koąare so trije dnevi.
9 (c)e tri dni in faraon bo povzdignil tvojo glavo s tebe in te obesil na drevo in ptice bodo jedle tvoje meso." 20 Tretji dan je faraon na svoj rojstni dan napravil pojedino vsem svojim sluľabnikom. Tedaj je sredi svojih sluľabnikov povzdignil glavo vélikega točaja in glavo vélikega peka.
1 Vélikega točaja je postavil nazaj v njegovo točajsko sluľbo, da je podajal čaąo faraonu v roko.
2 Vélikega peka pa je dal obesiti, kakor jima je razloľil Joľef.
3 Toda véliki točaj se ni spomnil na Joľefa, temveč ga je pozabil. Faraonove sanje 41 1 Ko sta pretekli dve leti, se je faraonu sanjalo: stal je ob Nilu 2 in glej, iz Nila je stopilo sedem lepih in rejenih krav in so se pasle v ločju.
In glej, drugih sedem krav je stopilo iz Nila za njimi. Bile so grde in mrąave in postavile so se poleg onih krav na bregu Nila.
Potem so grde in mrąave krave poľrle sedem lepih in rejenih krav. In faraon se je prebudil.
Ko je spet zaspal, se mu je sanjalo drugič. In glej, na enem steblu je rastlo sedem debelih in lepih klasov.
In glej, za njimi je poganjalo sedem drobnih klasov, ki jih je osmodil vzhodni veter.
Drobni klasi so pogoltnili sedem debelih in polnih klasov. Tedaj se je faraon prebudil in glej, bile so sanje.
Zjutraj je bil njegov duh vznemirjen. Zato je dal poklicati vse egiptovske čarovnike in modrijane. In faraon jim je povedal sanje, a nobeden mu jih ni znal razloľiti.
Tedaj je véliki točaj spregovoril faraonu in rekel: "Danes sem se spomnil svojih grehov.
0 Faraon se je razjezil na svoja sluľabnika in ju dal zapreti v hiąo načelnika telesne straľe, mene in vélikega peka.
1 Sanjalo pa se je isto noč meni in njemu; vsak je imel svoje sanje, ki so imele zanj poseben pomen.
2 Bil pa je tam z nama hebrejski mladenič, suľenj načelnika telesne straľe. Povedala sva mu sanje in razloľil nama jih je; vsakemu je razloľil njegove sanje.
3 In kakor nama je razloľil, tako se je zgodilo: jaz sem bil spet postavljen v svojo sluľbo, oni pa je bil obeąen." Joľef razlaga faraonove sanje 14 Faraon je dal poklicati Joľefa. Hitro so ga pripeljali iz ječe. Obril se je, se preoblekel in priąel k faraonu.
5 In faraon je rekel Joľefu: "Imel sem sanje in ni ga, ki bi mi jih razloľil. Sliąal pa sem o tebi, da kadar sliąią sanje, jih tudi razloľią." 16 Joľef mu je odgovoril in rekel: "Ne jaz, Bog bo odgovoril faraonu, kar mu je v blagor." 17 Potem je faraon govoril Joľefu: "V svojih sanjah, glej, sem stal na bregu Nila.
8 In glej, iz Nila je stopilo sedem rejenih in lepih krav in se paslo v ločju.
9 In glej, za njimi je stopilo iz Nila ąe sedem drugih, zelo mrąavih, zelo grdih in kilavih krav. V vsej egiptovski deľeli nisem videl tako grdih krav.
0 In te kilave in grde krave so poľrle sedem rejenih krav.
1 Tako so jih poľrle, a se jim ni poznalo, da bi jim priąle v trebuh; videti so bile grde kakor prej. Nato sem se prebudil.
2 In spet sem videl v sanjah: glej, sedem polnih in lepih klasov je rastlo na enem steblu.
3 In glej, za njimi je poganjalo sedem drugih, suhih, drobnih, ki jih je osmodil vzhodni veter.
4 In drobni klasi so pogoltnili sedem lepih klasov. To sem povedal čarovnikom, a ni bilo nobenega, ki bi mi znal to razloľiti." 25 Joľef je tedaj rekel faraonu: "Faraonove sanje so le ene. Bog je faraonu naznanil, kaj hoče storiti.
6 Sedem lepih krav je sedem let in sedem lepih klasov je sedem let; sanje so le ene.
7 Sedem mrąavih in grdih krav, ki so stopale za njimi, je sedem let, in sedem drobnih klasov, ki jih je osmodil vzhodni veter, je sedem let lakote.
8 To je tisto, kar sem rekel faraonu: Bog je faraonu pokazal, kaj hoče storiti.
9 Priąlo bo sedem let velikega obilja po vsej egiptovski deľeli.
0 Za njimi pa nastopi sedem let lakote in pozabljeno bo vse obilje v egiptovski deľeli in lakota bo izčrpala deľelo.
1 Deľeli se obilje ne bo poznalo zaradi lakote, ki bo priąla potem; kajti zelo bo pritiskala.
2 Da so se sanje faraonu ponovile, pomeni, da je to Bog trdno sklenil in bo to prav kmalu tudi storil.
3 Torej naj faraon zdaj poskrbi za razumnega in modrega moľa in naj ga postavi nad egiptovsko deľelo.
4 Postavi naj oskrbnike po deľeli, da bodo v sedmih letih obilja pobirali petino v egiptovski deľeli.
5 Naj zberejo ves ľiveľ teh dobrih let, ki pridejo, in naj spravijo ľito pod faraonovo oblastjo kot ľiveľ po mestih in ga shranijo.
6 Ta ľiveľ bo zaloga za deľelo za sedem let lakote, ki bo vladala v egiptovski deľeli. Tako deľela zaradi lakote ne bo propadla." Joľef dobi oblast 37 Ta beseda je ugajala faraonu in vsem njegovim sluľabnikom.
8 Faraon je rekel sluľabnikom: "Mar bomo naąli moľa, kakor je ta, ki je v njem Boľji duh?" 39 Joľefu pa je faraon rekel: "Potem ko ti je Bog vse to razodel, ni nikogar, ki bi bil tako razumen in moder kakor ti.
0 Ti bodi oskrbnik moje hiąe in po tvojem ukazu naj se ravna vse moje ljudstvo; samo za prestol bom večji od tebe." 41 Faraon je ąe rekel Joľefu: "Glej, postavljam te nad vso egiptovsko deľelo." 42 Snel je pečatni prstan in ga dal Joľefu na prst. Oblekel ga je v oblačila iz tankega platna in mu obesil zlato ogrlico okoli vratu.
3 Potem ga je dal peljati na svojem drugem vozu in pred njim so klicali: "Priklonite se!" Tako ga je postavil nad vso egiptovsko deľelo.
4 In faraon je rekel Joľefu: "Jaz sem faraon, a brez tebe naj nihče ne vzdigne ne roke ne noge po vsej egiptovski deľeli." 45 In faraon je dal Joľefu ime Cafenát Panéah in mu dal za ľeno Asenáto, hčer Potifera, duhovnika v Onu. Potem je Joľef odąel po egiptovski deľeli.
6 Ko je Joľef stopil pred egiptovskega kralja faraona, je imel trideset let. In Joľef je odąel izpred faraonovega obličja in prehodil vso egiptovsko deľelo.
7 Zemlja je v sedmih letih obilja bogato rodila.
8 Zbral je ves ľiveľ sedmih let, ki so nastopila v egiptovski deľeli, in ga naloľil po mestih; ľiveľ s polja okoli vsakega mesta je spravil vanj.
9 Zbral je ľita kakor peska ob morju, silno veliko, tako da je nehal meriti, ker se ni več dalo meriti.
0 Preden je priąlo leto lakote, sta se Joľefu rodila dva sinova, ki mu ju je rodila Asenáta, hči Potifera, duhovnika v Onu.
1 Joľef je dal prvorojencu ime Manáse, čeą: "Bog mi je dal pozabiti vse moje trpljenje in vso hiąo mojega očeta." 52 Drugemu je dal ime Efrájim, čeą: "Bog me je storil rodovitnega v deľeli moje stiske." 53 V egiptovski deľeli je preteklo sedem let obilja.
4 In začelo je prihajati sedem let lakote, kakor je napovedal Joľef. Lakota je nastala po vseh deľelah, po vsej egiptovski deľeli pa je bilo dovolj kruha.
5 Ko je tudi vsa egiptovska deľela trpela lakoto, je ljudstvo vpilo k faraonu za kruh. Faraon pa je rekel vsem Egipčanom: "Pojdite k Joľefu; kar vam poreče, to storite!" 56 Ko je po vsej deľeli nastopila lakota, je Joľef odprl vse ľitnice in prodajal ľito Egipčanom. Lakota pa je vedno huje pritiskala po egiptovski deľeli.
7 Ves svet je hodil v Egipt k Joľefu kupovat ľito; kajti lakota je hudo pritiskala po vsej zemlji. Jakob poąlje sinove v Egipt 42 1 Ko je Jakob izvedel, da imajo v Egiptu ľito, je rekel svojim sinovom: "Kaj se spogledujete?" 2 In je rekel: "Sliąal sem, da je ľito v Egiptu. Pojdite tja in kupite nam ľita, da ostanemo pri ľivljenju in ne umremo!" 3 Tedaj je odąlo deset Joľefovih bratov, da bi nakupili ľita v Egiptu.
Joľefovega brata Benjamina pa Jakob ni poslal z njegovimi brati; rekel si je: "Da se mu ne pripeti kaka nesreča!" 5 Med drugimi, ki so prihajali kupovat ľito, so priąli tudi Izraelovi sinovi, kajti lakota je bila v kánaanski deľeli. Joľef se prvič sreča z brati 6 Joľef je bil oblastnik v deľeli in je prodajal ľito vsemu ljudstvu. Joľefovi bratje so priąli in se priklonili pred njim z obrazom do tal.
Ko jih je Joľef videl, jih je spoznal, a se je delal tujca pred njimi in trdo govoril z njimi. Rekel jim je: "Od kod ste priąli?" Rekli so: "Iz kánaanske deľele kupovat ľiveľ." 8 Joľef je brate spoznal, oni pa ga niso spoznali.
Tedaj se je Joľef spomnil sanj, ki jih je imel o njih, in jim je rekel: "Ogleduhi ste! Priąli ste ogledovat nezavarovane kraje v deľeli." 10 Rekli so mu: "Ne, moj gospod, tvoji sluľabniki so priąli nakupit ľiveľ.
1 Vsi smo sinovi enega moľa; poąteni smo, tvoji sluľabniki niso ogleduhi." 12 "Ne," jim je rekel, "zares ste priąli ogledovat nezavarovane kraje v deľeli." 13 Rekli so: "Dvanajst je bilo tvojih sluľabnikov, bratje smo, sinovi enega moľa v kánaanski deľeli; najmlająi je zdaj pri naąem očetu, enega pa ni več." 14 Joľef pa jim je rekel: "Tako je, kakor sem vam govoril in rekel: ogleduhi ste! 15 Takole vas bomo preizkusili: kakor ľivi faraon, ne boste ąli od tod, dokler ne pride sem vaą najmlająi brat.
6 Poąljite enega izmed sebe, da pripelje vaąega brata! Vi pa ostanete ujeti. Tako preizkusimo vaąe besede, ali je resnica v njih. Če je ni, kakor ľivi faraon, ste ogleduhi." 17 Potem jih je dal skupaj zapreti za tri dni.
8 Tretji dan jim je rekel: "To morate storiti, če hočete ostati ľivi. Bojim se Boga.
9 Če ste poąteni, naj ostane eden izmed vas ujetnik v hiąi, kjer ste bili zaprti. Vi pa pojdite in nesite ľito za svoje sestradane hiąe; 20 potem pripeljite svojega najmlająega brata k meni! Tako se bodo vaąe besede izkazale za resnične in ne boste umrli." In storili so tako.
1 Govorili so med seboj: "Resnično, pregreąili smo se nad svojim bratom, saj smo videli stisko njegove duąe, ko nas je prosil usmiljenja, pa nismo posluąali; zato je priąla ta stiska nad nas." 22 Ruben jim je odgovoril in rekel: "Ali vam nisem rekel: 'Ne pregreąite se nad otrokom!' Pa niste hoteli posluąati. Zdaj se od nas terja njegova kri." 23 Niso pa vedeli, da Joľef razume, ker je z njimi govoril po tolmaču.
4 Obrnil se je proč od njih in se razjokal. Potem se je vrnil k njim in jim govoril. Bratje se vrnejo v Kánaan Vzel je izmed njih Simeona in ga dal zvezati pred njihovimi očmi.
5 Potem je ukazal, naj jim napolnijo posode z ľitom in jim vrnejo njihov denar, vsakemu v njegovo vrečo, ter jim dajo hrane za na pot. In storili so jim tako.
6 Naloľili so ľito na osle in odąli.
7 Na počivaliąču je eden razvezal svojo vrečo, da bi nakrmil osla. Pa je zagledal svoj denar. Bil je v ľitni vreči na vrhu.
8 Rekel je bratom: "Denar mi je bil vrnjen. Tu je, glejte, v moji vreči!" Srce jim je zastalo in trepetajoč so se obračali drug k drugemu ter rekli: "Kaj nam je Bog to storil?" 29 Potem so priąli k svojemu očetu Jakobu v kánaansko deľelo, mu povedali vse, kar se jim je pripetilo, in rekli: 30 "Moľ, ki je gospodar deľele, je trdo govoril z nami. Imel nas je za ogleduhe deľele.
1 Rekli smo mu: 'Poąteni smo, nismo ogleduhi.
2 Bilo nas je dvanajst bratov, sinov enega očeta; enega ni več, najmlająi pa je zdaj pri očetu v kánaanski deľeli.' 33 Pa nam je moľ, ki je gospodar deľele, rekel: 'Po tem bom spoznal, da ste poąteni: enega svojih bratov pustite pri meni, potem vzemite, kar potrebujete za svoje sestradane hiąe in odidite! 34 Pripeljite k meni svojega najmlająega brata in videl bom, da niste ogleduhi, temveč poątenjaki! Vaąega brata vam potem vrnem in smeli boste hoditi po deľeli.'" 35 Ko so praznili vreče, je vsak naąel v svoji vreči moąnjo s svojim denarjem. Ko so sami in njihov oče videli te moąnje, so se prestraąili.
6 Oče Jakob jim je rekel: "Otroke mi jemljete; Joľefa ni več, Simeona ni več in ąe Benjamina mi jemljete! Vse prihaja nadme!" 37 Ruben je rekel očetu: "Moja sinova usmŕti, če ti ga ne pripeljem nazaj! Zaupaj ga moji roki in vrnil ti ga bom!" 38 Pa je rekel: "Moj sin ne pojde z vami. Kajti njegov brat je mrtev in ta je ostal sam. Če bi ga na poti, na katero boste odąli, zadela nesreča, bi spravili moje sive lase z ľalostjo v podzemlje." Jakob se dá pregovoriti 43 1 Lakota je hudo pestila deľelo.
Ko so pojedli vse ľito, ki so ga prinesli iz Egipta, jim je oče rekel: "Pojdite in nam spet kupite nekaj ľiveľa!" 3 Juda mu je rekel: "Tisti moľ nam je ostro zabičal in rekel: 'Ne boste videli mojega obličja, če ne pripeljete s seboj svojega brata.' 4 Če se odločią, da poąljeą naąega brata z nami, pojdemo in ti kupimo ľiveľa.
Če ga pa nočeą poslati, ne gremo; kajti moľ nam je rekel: 'Ne boste videli mojega obličja, če ne bo vaąega brata z vami.'" 6 Izrael je rekel: "Zakaj ste mi storili to húdo, da ste moľu povedali, da imate ąe enega brata?" 7 Rekli so: "Moľ nas je natančno spraąeval o nas in o naąi rodbini: 'Ali vaą oče ąe ľivi?' je rekel. 'Imate ąe kakega brata?' Morali smo mu odgovoriti na ta vpraąanja. Kako bi mogli vedeti, da poreče: 'Pripeljite svojega brata.'" 8 Juda pa je rekel očetu Izraelu: "Poąlji mladeniča z menoj, da se vzdignemo in odidemo, si ohranimo ľivljenje in ne umremo ne ti ne mi ne naąi otroci! 9 Jaz sem porok zanj. Iz mojih rok ga terjaj! Če ga ne pripeljem nazaj k tebi in ga ne postavim pred tvoje obličje, bom kriv pred teboj vse dni.
0 Kajti če ne bi odlaąali, bi se zdaj ľe dvakrat vrnili." 11 Nato jim je oče Izrael rekel: "Če je tako, storite tole: denite najboljąe pridelke deľele v svoje posode in nesite moľu darilo: nekaj mastike in nekaj medu, kozlinca in ládana, pistacij in mandeljnov! 12 Vzemite s seboj dvakratno vsoto denarja; kajti denar, ki je bil vrnjen na vrhu vaąih ľitnih vreč, morate nesti nazaj in ga izročiti; nemara se je kdo zmotil.
3 Tudi svojega brata vzemite, odpravite se in se vrnite k tistemu moľu! 14 Bog Mogočni pa naj vam nakloni usmiljenje tistega moľa, da vam izpusti drugega vaąega brata in Benjamina. Jaz pa, kakor sem bil brez otrok, sem spet brez njih!" Joľef se drugič sreča z brati in obeduje z njimi 15 Tedaj so moľje vzeli to darilo, tudi dvakratno vsoto denarja so vzeli in Benjamina. Odpravili so se in odąli v Egipt ter stopili pred Joľefa.
6 Ko je Joľef videl pri njih Benjamina, je velel oskrbniku svoje hiąe: "Pelji te moľe v hiąo, zakolji ľival in pripravi obed! Kajti ti moľje bodo opoldne jedli z menoj." 17 Moľ je storil, kakor mu je Joľef naročil, in je peljal moľe v njegovo hiąo.
8 Moľje pa so se bali, ker so jih pripeljali v Joľefovo hiąo, in so rekli: "Zaradi denarja, ki je bil zadnjič vrnjen v naąe ľitne vreče, nas vodijo noter. Hočejo nas obdolľiti, planiti n nas in nas vzeti za suľnje z naąimi osli vred." 19 Zato so stopili k oskrbniku Joľefove hiąe in ga pred hiąnimi vrati nagovorili.
0 Rekli so: "Prosimo, gospod! Zadnjič smo priąli sem, da kupimo ľiveľa.
1 Ko pa smo priąli do počivaliąča in razvezali ľitne vreče, je bil denar vsakega izmed nas na vrhu njegove vreče, naą denar v svoji polni teľi; zato smo ga prinesli nazaj.
2 Pa tudi drug denar smo prinesli s seboj, da kupimo ľiveľa. Ne vemo, kdo je poloľil naą denar v ľitne vreče." 23 In oskrbnik je rekel: "Pomirite se, nikar se ne bojte! Vaą Bog in Bog vaąega očeta vam je dal zaklad v ľitne vreče; vaą denar je priąel do mene." Potem je pripeljal k njim Simeona.
4 Nato je moľ popeljal moľe v Joľefovo hiąo in jim dal vode, da so si umili noge, in klaje njihovim oslom.
5 Pripravili so darilo, preden bi opoldne priąel Joľef. Izvedeli so namreč, da bodo tam obedovali.
6 Ko je Joľef priąel v hiąo, so mu izročili darilo, ki so ga imeli pri sebi v hiąi, in so se mu priklonili do tal.
7 Vpraąal jih je, kako se jim godi, in rekel: "Ali se vaąemu staremu očetu, o katerem ste govorili, dobro godi? Ali ąe ľivi?" 28 Rekli so: "Dobro se godi tvojemu sluľabniku, naąemu očetu; ąe ľivi." Pokleknili so in se priklonili.
9 Ko je vzdignil oči, je zagledal brata Benjamina, sina svoje matere, in rekel: "Ali je to vaą najmlająi brat, o katerem ste mi govorili?" In je rekel: "Bog ti bodi milostljiv, moj sin!" 30 Potem je hitro odąel, kajti milo se mu je storilo pred bratom in bil je na tem, da zajoka. (c)el je v sobo in se tam razjokal.
1 Potem si je umil obraz in priąel ven. Ko se je obvladal, je rekel: "Prinesite jedi!" 32 Prinesli so posebej njemu, posebej njim in posebej Egipčanom, ki so jedli z njim; kajti Egipčani ne smejo jesti skupaj s Hebrejci, ker je Egipčanom to gnusoba.
3 Sedeli pa so pred njim razvrąčeni po starosti, od prvorojenega do najmlająega. Začudeno so se spogledovali.
4 Dal jim je nositi jedila izpred sebe. Benjaminov deleľ pa je bil petkrat večji kakor deleľi vseh drugih. Pili so z njim in postali dobre volje. (c)e ena preizkuąnja bratov 44 1 Joľef je zapovedal oskrbniku svoje hiąe in rekel: "Napolni ľitne vreče teh moľ z ľiveľem, kolikor bodo mogli nesti, in poloľi vsakemu njegov denar na vrh vreče! 2 Mojo čaąo pa, srebrno čaąo, deni na vrh ľitne vreče najmlająega skupaj z denarjem za ľito!" In ta je storil, kakor mu je naročil Joľef.
Ob jutranji svetlobi so odpustili moľe in njihove osle.
(c)li so iz mesta in ąe niso bili daleč, ko je Joľef ukazal oskrbniku svoje hiąe: "Vzdigni se, hiti za moľmi in ko jih dohitią, jim reci: Zakaj ste dobro povrnili s hudim? 5 Ali ni to tisto, iz česar moj gospod pije in s čimer vedeľuje? Hudo ste ravnali, ko ste to storili." 6 Ko jih je oskrbnik dohitel, jim je izrekel te besede.
Rekli so mu: "Kako more moj gospod reči kaj takega? Daleč naj bo od tvojih sluľabnikov, da bi storili kaj takega! 8 Glej, denar, ki smo ga naąli na vrhu svojih ľitnih vreč, smo prinesli nazaj k tebi iz kánaanske deľele. Kako bi torej mogli ukrasti iz hiąe tvojega gospoda srebro ali zlato? 9 Če se predmet najde pri katerem izmed tvojih sluľabnikov, naj ta umre, mi pa bomo suľnji mojemu gospodu." 10 "Prav," je rekel, "naj bo, kakor pravite: tisti, pri katerem se najde, mi bo suľenj, vi pa boste prosti krivde." 11 Hitro je postavil vsak svojo ľitno vrečo na tla in jo razvezal.
2 In oskrbnik je preiskoval: začel je pri najstarejąem, končal pa pri najmlająem. Čaąo je naąel v Benjaminovi ľitni vreči.
3 Tedaj so pretrgali oblačila, otovorili vsak svojega osla in se vrnili v mesto. Juda posreduje 14 Tako so priąli Juda in njegovi bratje v Joľefovo hiąo, ko je bil ta ąe tam. Vrgli so se pred njim na tla.
5 Joľef jim je rekel: "Kaj ste vendar storili! Ali ne veste, da zna moľ, kakrąen sem jaz, vedeľevati?" 16 Juda je rekel: "Kaj naj rečemo mojemu gospodu? Kaj naj govorimo in s čim naj se opravičimo? Bog je naąel krivdo na tvojih sluľabnikih. Zdaj smo suľnji mojega gospoda, tako mi kakor ta, pri katerem se je naąla čaąa." 17 Joľef pa je rekel: "Daleč naj bo od mene, da bi to storil! Moľ, pri katerem se je naąla čaąa, mi bo suľenj, vi pa pojdite v miru k svojemu očetu!" 18 Tedaj je Juda stopil k njemu in rekel: "Prosim, moj gospod, naj sme tvoj sluľabnik mojemu gospodu spregovoriti v uąesa besedo. Naj se ne vname tvoja jeza zoper tvojega sluľabnika! Saj si kakor faraon.
9 Moj gospod je vpraąal svoje sluľabnike in rekel: 'Ali imate ąe očeta ali brata?' 20 Mi pa smo rekli mojemu gospodu: 'Imamo ąe starega očeta in dečka, ki se mu je rodil v starosti. Njegov brat je umrl. Tako je ostal sam od svoje matere in oče ga ljubi.' 21 Ti pa si rekel svojim sluľabnikom: 'Pripeljite ga k meni, da ga vidim s svojimi očmi!' 22 Rekli smo mojemu gospodu: 'Mladenič ne more zapustiti očeta; če bi zapustil očeta, bi ta umrl.' 23 Potem si rekel svojim sluľabnikom: 'Če ne pride z vami vaą najmlająi brat, ne boste več videli mojega obličja.' 24 Ko pa smo priąli k svojemu očetu, tvojemu sluľabniku, smo mu sporočili besede mojega gospoda.
5 Naą oče je rekel: 'Vrnite se in nam kupite nekaj ľiveľa!' 26 Pa smo mu rekli: 'Ne moremo iti; le če bo naą najmlająi brat z nami, pojdemo; kajti ne smemo videti moľevega obličja, če ni z nami naąega najmlająega brata.' 27 Moj oče, tvoj sluľabnik, nam je rekel: 'Veste, da mi je ľena rodila dva sinova.
8 Eden je odąel od mene in sem rekel: Zares, raztrgan je, raztrgan! Do danes ga nisem več videl.
9 Če vzamete ąe tega izpred mojega obličja in ga zadene nesreča, spravite moje sive lase od hudega v podzemlje.' 30 Ko bi torej jaz zdaj priąel k svojemu očetu, tvojemu sluľabniku, in bi ne bilo mladeniča, na čigar duąo je navezana njegova duąa, 31 bi oče umrl, ko bi videl, da ni mladeniča. Tako bi tvoji sluľabniki res spravili sive lase svojega očeta, tvojega sluľabnika, z ľalostjo v podzemlje.
2 Kajti tvoj sluľabnik je zastavil sebe za mladeniča pri svojem očetu, ko je rekel: 'Če ga ne pripeljem k tebi, bom jaz kriv pred očetom vse dni.' 33 Naj torej zdaj, prosim, tvoj sluľabnik ostane namesto mladeniča za suľnja mojemu gospodu; mladenič pa naj gre z brati! 34 Kako naj namreč grem brez mladeniča k očetu? Ne bi mogel gledati bridkosti, ki bi zadela mojega očeta." Joľef se da spoznati 45 1 Tedaj se Joľef ni mogel več premagovati vpričo vseh, ki so stali pri njem. Zaklical je: "Poąljite ven vse moje ljudi!" Tako ni bilo nikogar pri Joľefu, ko se je dal spoznati bratom.
Potem je glasno zajokal, tako da so sliąali Egipčani in sliąala je faraonova hiąa.
Joľef je rekel bratom: "Jaz sem Joľef! Ali moj oče ąe ľivi?" Bratje pa mu niso mogli odgovoriti; tako so osupnili pred njim.
Potem je Joľef rekel svojim bratom: "Stopite bliľe k meni!" In ko so se mu pribliľali, je rekel: "Jaz sem Joľef, vaą brat, ki ste ga prodali v Egipt.
Toda zdaj se nikar ne ľalostite in si ne očitajte, da ste me prodali sem! Kajti Bog me je poslal pred vami, da vas ohrani pri ľivljenju.
(r)e dve leti vlada lakota v notranjosti deľele in bo ąe pet let, ko ne bodo ne orali ne ľeli.
Zato me je Bog poslal pred vami, da vam zagotovi ostanek v deľeli, da vas ohrani pri ľivljenju za veliko reąitev.
Tako me torej niste vi poslali sem, temveč Bog, ki me je postavil faraonu za očeta in za gospodarja vsej njegovi hiąi ter za vladarja vse egiptovske deľele.
Pojdite hitro k mojemu očetu in mu recite: 'Tako pravi tvoj sin Joľef: Bog me je postavil za gospodarja vsemu Egiptu; pridi k meni, nikar se ne múdi! 10 Prebival boą v goąenski deľeli in boą blizu mene, ti in tvoji sinovi in sinovi tvojih sinov, tvoja drobnica in tvoje govedo in vse, kar imaą.
1 Tam bom poskrbel zate, kajti ąe pet let bo lakota, da ne obuboľaą ti, tvoja hiąa in vsi tvoji.' 12 Glejte, vaąe oči in oči mojega brata Benjamina vidijo, da moja usta govorijo z vami.
3 Naznanite torej mojemu očetu vse moje dostojanstvo v Egiptu in vse, kar ste videli, ter mojega očeta hitro pripeljite sem!" 14 Potem se je oklenil brata Benjamina okoli vratu in jokal; tudi Benjamin je jokal ob njegovem vratu.
5 Nato je poljubil vse brate in jokal pri njih. Potem so njegovi bratje govorili z njim. Jakob povabljen v Egipt 16 V faraonovi hiąi se je zasliąal glas in so rekli: "Joľefovi bratje so priąli!" To je bilo faraonu in njegovim sluľabnikom vąeč.
7 Faraon je rekel Joľefu: "Reci svojim bratom: 'Tole storite! Otovorite svojo ľivino in pojdite hitro v kánaansko deľelo! 18 Vzemite očeta in svoje druľine in pridite k meni! Dal vam bom, kar je najboljąega v egiptovski deľeli; uľivali boste obilje deľele.' 19 Ti pa jim narôči: 'Tole storite: vzemite si iz egiptovske deľele vozove za svoje otroke in ľene; posadite tudi očeta na voz in pridite! 20 Vaąemu očesu naj ne bo ľal zaradi vaąe opreme, saj bo vaąe vse, kar je v vsej egiptovski deľeli najboljąega.'" 21 Izraelovi sinovi so storili tako. Joľef jim je dal vozove po faraonovem naročilu; dal jim je tudi ľiveľa na pot.
2 Vsakemu od njih je dal praznično oblačilo, Benjaminu pa tristo srebrnikov in pet prazničnih oblačil.
3 Očetu je poslal deset oslov, obloľenih z najboljąimi rečmi iz Egipta, in deset oslic, obloľenih z ľitom, kruhom in ľivili, očetu za pot.
4 Potem je brate odslovil. Ko so odhajali, jim je rekel: "Ne prepirajte se med potjo!" 25 Tako so odąli iz Egipta in priąli v kánaansko deľelo k svojemu očetu Jakobu.
6 Povedali so mu in rekli: "Joľef ąe ľivi in je celó vladar nad vso egiptovsko deľelo!" A njegovo srce je ostalo hladno, ker jim ni verjel.
7 Tedaj so mu ponovili vse besede, ki jim jih je rekel Joľef. In ko je videl vozove, ki jih je Joľef poslal, da bi ga odpeljali, je oľivel duh njihovega očeta Jakoba.
8 Izrael je rekel: "Zadosti! Moj sin Joľef ąe ľivi! Pojdem, da ga vidim, preden umrem." Jakob se snide z Joľefom 46 1 Izrael se je odpravil z vsem, kar je imel. Ko je priąel do Beerąébe, je Bogu svojega očeta Izaka daroval klavne daritve.
Bog je rekel Izraelu v nočnih prikaznih: "Jakob, Jakob!" In ta je rekel: "Tukaj sem." 3 Rekel je: "Jaz sem Bog, Bog tvojega očeta. Ne boj se iti v Egipt, kajti tam bom iz tebe naredil velik narod.
S teboj pojdem v Egipt in te gotovo tudi popeljem nazaj. Joľef ti bo s svojo roko zatisnil oči." 5 Jakob se je vzdignil iz Beerąébe. Izraelovi sinovi so posadili očeta Jakoba, svoje otroke in ľene na vozove, ki jih je poslal faraon, da bi ga odpeljali.
Vzeli so tudi ľivino in imetje, ki so ga pridobili v kánaanski deľeli. Tako so Jakob in z njim vsi njegovi potomci priąli v Egipt, 7 njegovi sinovi in sinovi njegovih sinov, njegove hčere in hčere njegovih sinov. Vse svoje potomstvo je pripeljal s seboj v Egipt.
In to so imena Izraelovih sinov, ki so priąli v Egipt: Jakob in njegovi sinovi: Jakobov prvorojenec Ruben.
Rubenovi sinovi: Henoh, Palú, Hecrón in Karmí.
0 Simeonovi sinovi: Jemuél, Jamín, Ohad, Jahín, Cohar in (c)aúl, sin Kánaanke.
1 Levijevi sinovi: Gerąón, Kehát in Merarí.
2 Judovi sinovi: Er, Onán, (c)elá, Perec in Zerah. Er in Onán sta umrla v kánaanski deľeli, Perecova sinova pa sta bila Hecrón in Hamúl.
3 Isahárjevi sinovi: Tolá, Puvá, Job in (c)imrón.
4 Zábulonovi sinovi: Sered, Elón in Jahleél.
5 To so Leini sinovi, ki jih je rodila Jakobu v Mezopotamiji kakor tudi hčer Dino. Njegovih sinov in hčera je bilo skupaj triintrideset duą.
6 Gadovi sinovi: Cifjón, Hagí, (c)uní, Ecbón, Erí, Aród in Arelí.
7 Aserjevi sinovi: Jimná, Jiąvá, Jiąví, Berijá in njihova sestra Seraha. Berijájeva sinova pa sta Heber in Malkiél.
8 To so sinovi Zilpe, ki jo je Labán dal svoji hčeri Lei; te je rodila Jakobu: ąestnajst duą.
9 Sinova Jakobove ľene Rahele: Joľef in Benjamin.
0 Joľefu sta se rodila v egiptovski deľeli Manáse in Efrájim, ki mu jih je rodila Asenáta, hči Potifera, duhovnika v Onu.
1 Benjaminovi sinovi: Bela, Beher, Aąbél, Gerá, Naamán, Ehí, Roą, Mupím, Hupím in Ard.
2 To so Rahelini sinovi, ki so se rodili Jakobu, skupaj ątirinajst duą.
3 Danov sin: Huąím.
4 Neftálijevi sinovi: Jahceél, Guní, Jecer in (c)ilém.
5 To so sinovi Bilhe, ki jo je Labán dal svoji hčeri Raheli; te je rodila Jakobu, skupaj sedem duą.
6 Vseh duą, ki so priąle z Jakobom v Egipt, tistih, ki so iząli iz njega, brez ľen Jakobovih sinov, je bilo skupaj ąestinąestdeset duą.
7 Joľefova sinova, ki sta se mu rodila v Egiptu: dve duąi. Vseh duą Jakobove hiąe, ki so priąli v Egipt, je bilo sedemdeset.
8 Poslal je Juda pred seboj k Joľefu, naj pride pred njim v Goąen. Tako so priąli v deľelo Goąen.
9 Tedaj je Joľef napregel svoj voz in ąel očetu naproti v Goąen. Ko ga je ta zagledal, se ga je oklenil okoli vratu in dolgo jokal ob njegovem vratu.
0 Izrael je rekel Joľefu: "Zdaj rad umrem, ko sem videl tvoje obličje, da ąe ľivią!" Jakob se naseli v Goąenu 31 Potem je Joľef rekel bratom in očetovi hiąi: "Pojdem poročat faraonu in mu rečem: 'Moji bratje in hiąa mojega očeta, ki so bili v kánaanski deľeli, so priąli k meni.
2 Ti moľje so pastirji drobnice; kajti ľivinorejci so bili in so pripeljali svojo drobnico in govedo in vse, kar imajo.' 33 Če vas torej faraon pokliče in vpraąa, kaj je vaą poklic, 34 recite: '(r)ivinorejci so bili tvoji sluľabniki od mladosti do zdaj, mi in naąi očetje.' Tako boste smeli prebivati v goąenski deľeli, kajti Egipčanom je zoprn vsak pastir drobnice." 47 1 Joľef je tedaj ąel in povedal faraonu ter rekel: "Moj oče in moji bratje so priąli iz kánaanske deľele s svojo drobnico in govedom in z vsem, kar imajo; in glej, so v goąenski deľeli." 2 Od vseh bratov jih je vzel pet in jih postavil pred faraona.
Faraon je rekel njegovim bratom: "Kaj je vaą poklic?" Rekli so faraonu: "Pastirji drobnice so tvoji sluľabniki, mi in naąi očetje." 4 Potem so rekli: "Priąli smo, da bi kot tujci prebivali v tej deľeli; kajti ni paąe za naąo drobnico, ki jo imajo tvoji sluľabniki, ker lakota pritiska v kánaanski deľeli. Zdaj pa prosimo, da bi smeli tvoji sluľabniki bivati v goąenski deľeli." 5 Faraon je tedaj rekel Joľefu: "Tvoj oče in tvoji bratje so priąli k tebi.
Egiptovska deľela je pred teboj. V najboljąem delu deľele naseli očeta in brate! Naj prebivajo v goąenski deľeli! In če veą, da so med njimi zmoľni moľje, jih postavi za nadzornike moje ľivine!" 7 Potem je Joľef pripeljal očeta Jakoba in ga predstavil faraonu. Jakob je blagoslovil faraona.
In faraon je rekel Jakobu: "Koliko let je tvojega ľivljenja?" 9 Jakob je rekel faraonu: "Dni mojega popotovanja je sto trideset let; malo jih je in huda so bila leta mojega ľivljenja in ne dosegajo let ľivljenja mojih očetov v dnevih njihovega popotovanja." 10 Potem je Jakob blagoslovil faraona in odąel izpred faraonovega obličja.
1 Joľef je naselil očeta in brate in jim dal posest v egiptovski deľeli, v najboljąem delu deľele, v Ramesésovi pokrajini, kakor je zapovedal faraon.
2 In Joľef je preskrboval očeta in brate in vso očetovo hiąo z ľiveľem po ątevilu otrok. Joľefova uprava v času lakote 13 V vsej deľeli ni bilo kruha, kajti lakota je hudo pritiskala. Egiptovska in kánaanska deľela sta bili izčrpani od lakote.
4 Joľef je pobral ves denar, ki se je naąel v egiptovski in v kánaanski deľeli, za ľito, ki so ga kupovali; in ta denar je spravil v faraonovo hiąo.
5 Ko je poąel ves denar v egiptovski in v kánaanski deľeli, so prihajali vsi Egipčani k Joľefu in govorili: "Daj nam kruha! Zakaj bi umirali pred teboj, ker je zmanjkalo denarja?" 16 Joľef je rekel: "Pripeljite svojo ľivino in dam vam ga v zameno zanjo, če je zmanjkalo denarja." 17 Ko so pripeljali svojo ľivino k Joľefu, jim je dal ľiveľa v zameno za konje, drobnico, govedo in osle. Tako jih je preskrbel za to leto z ľiveľem v zameno za njihovo ľivino.
8 Ko je preteklo to leto, so tudi drugo leto priąli k njemu in mu rekli: "Ne moremo ti prikrivati, moj gospod, da je denar poąel in da je naąa ľivina preąla v last mojega gospoda. Nič drugega ne ostaja pred mojim gospodom kakor naąa telesa in naąa zemlja.
9 Zakaj bi umirali pred tvojimi očmi s svojo zemljo vred? Kupi nas in naąo zemljo za ľiveľ, pa bomo mi in naąa zemlja zasuľnjeni faraonu. Daj semena, da ostanemo pri ľivljenju in ne umremo in da zemlja ne bo opustoąena!" 20 Tako je Joľef kupil vso egiptovsko deľelo za faraona, kajti vsak Egipčan je prodal svoje polje, ker jih je stiskala lakota; in deľela je postala faraonova lastnina.
1 Ljudstvo pa je preselil v mesta od enega do drugega konca egiptovske pokrajine.
2 Le zemlje duhovnikov ni pokupil, kajti duhovniki so imeli od faraona določen dohodek in so ľiveli od tega dohodka, ki jim ga je dal faraon; zato jim ni bilo treba prodati zemlje.
3 Tedaj je Joľef rekel ljudstvu: "Glejte, danes sem kupil vas in vaąo zemljo za faraona. Tu imate seme, da posejete zemljo.
4 Od pridelkov boste dali eno petino faraonu, ątiri petine pa boste imeli kot seme za polje in kot hrano zase, za tiste, ki ľivijo v vaąih hiąah, in za hrano svojih otrok." 25 Rekli so: "Ohranil si nam ľivljenje. Da bi le naąli naklonjenost v tvojih očeh, moj gospod, pa bomo radi za suľnje faraonu!" 26 Tako je Joľef naredil zakon o egiptovski zemlji, ki velja ąe danes, da gre petina faraonu. Samo zemlja duhovnikov ni postala faraonova. Jakobova oporoka 27 Izrael se je naselil v egiptovski deľeli v goąenski pokrajini. Dobili so jo v last, bili so rodovitni in so se silno namnoľili.
8 Jakob pa je ľivel v egiptovski deľeli sedemnajst let in vseh Jakobovih dni, let njegovega ľivljenja, je bilo sto sedeminątirideset let.
9 Ko so se Izraelu pribliľali dnevi njegove smrti, je poklical sina Joľefa in mu rekel: "Če sem naąel naklonjenost v tvojih očeh, poloľi, prosim, svojo roko pod moja ledja in izkaľi mi dobroto in zvestobo; nikar me ne pokoplji v Egiptu! 30 Pri svojih očetih bi rad počival; pelji me nazaj iz Egipta in me pokoplji v njihovem grobiąču!" Rekel je: "Storil bom po tvoji besedi." 31 Ko je rekel: "Prisezi mi!" mu je prisegel. In Izrael se je priklonil proti vzglavju svoje postelje. Jakob blagoslovi Joľefova sinova 48 1 Po teh dogodkih so sporočili Joľefu: "Tvoj oče je bolan." Vzel je s seboj svoja sinova: Manáseja in Efrájima.
Jakobu so povedali: "Tvoj sin Joľef prihaja k tebi." Izrael je tedaj zbral moči in se usedel na postelji.
Jakob je rekel Joľefu: "Bog Mogočni se mi je prikazal v Luzu v kánaanski deľeli in me blagoslovil 4 ter mi rekel: 'Naredil te bom rodovitnega in te namnoľil in naredil bom iz tebe občestvo ljudstev. To deľelo dajem tvojemu potomstvu za teboj v večno last.' 5 In tvoja sinova, ki sta se ti rodila v egiptovski deľeli, preden sem priąel k tebi v Egipt, naj bosta moja: Efrájim in Manáse naj bosta moja kakor Ruben in Simeon.
Toda tvoji otroci, rojeni za njima, naj bodo tvoji; po imenu svojih bratov naj se imenujejo pri svoji dediąčini! 7 Ko sem priąel iz Mezopotamije, mi je v kánaanski deľeli na poti umrla Rahela, ko je bilo ąe kos poti do Efráte. Tam sem jo pokopal, ob poti v Efráto, to je Betlehem." 8 Ko je Izrael videl Joľefova sinova, je rekel: "Kdo sta ta dva?" 9 Joľef je rekel očetu: "Moja sinova sta, ki mi ju je tukaj dal Bog." Rekel je: "Pripelji ju, prosim, k meni, da ju blagoslovim!" 10 Izraelove oči so zaradi starosti postale motne, da ni mogel prav videti. Joľef ju je pripeljal bliľe in Izrael ju je poljubil in objel.
1 Potem je Izrael rekel Joľefu: "Nisem mislil, da bom ąe videl tvoje obličje, a glej, Bog mi je dal videti tudi tvoja potomca." 12 Nato ju je Joľef odmaknil od njegovih kolen in se priklonil z obrazom do tal.
3 Joľef je vzel oba, Efrájima s svojo desnico na Izraelovo levico in Manáseja s svojo levico na Izraelovo desnico ter ju primaknil blizu k njemu.
4 Izrael je iztegnil desnico in jo poloľil na Efrájimovo glavo, čeprav je bil mlająi, levico pa na Manásejevo glavo. Tako je prekriľal roki; ker je bil Manáse prvorojenec.
5 Potem je blagoslovil Joľefa, rekoč: "Bog, pred čigar obličjem sta hodila moja očeta Abraham in Izak, Bog, ki mi je bil pastir, odkar ľivim, do tega dne, 16 angel, ki me je reąil vsega hudega: naj blagoslovi ta mladeniča! Naj se po njiju kliče moje ime in ime mojih očetov Abrahama in Izaka! In razrasteta naj se v mnoľico sredi deľele!" 17 Joľef je videl, da je njegov oče poloľil desnico na Efrájimovo glavo, to pa mu ni bilo vąeč. Zato je prijel očetovo roko, da bi jo preloľil z Efrájimove na Manásejevo glavo.
8 Rekel je očetu: "Ne tako, oče! Kajti ta je prvorojenec; polôľi desnico na njegovo glavo!" 19 Oče pa ni hotel in je rekel: "Vem, moj sin, vem. Tudi iz njega bo nastalo ljudstvo in tudi on bo velik; toda njegov mlająi brat bo večji od njega in iz njegovih potomcev bo nastala polnost narodov." 20 Blagoslovil ju je torej tisti dan in rekel: "S teboj bo Izrael blagoslavljal, govoreč: 'Stôri te Bog kakor Efrájima in kakor Manáseja!'" Tako je postavil Efrájima pred Manáseja.
1 Izrael je rekel Joľefu: "Umrl bom, a Bog bo z vami in vas bo pripeljal nazaj v deľelo vaąih očetov.
2 Tebi dam en gorski hrbet več kakor tvojim bratom. Vzel sem ga iz rok Amoréjcev s svojim mečem in lokom." Jakob blagoslavlja svoje sinove 49 1 Jakob je poklical svoje sinove in rekel: "Zberite se, da vam naznanim, kaj se vam bo zgodilo v prihodnjih dnevih! 2 Zberite se in posluąajte, sinovi Jakobovi; prisluhnite Izraelu, svojemu očetu! 3 Ruben, moj prvorojenec si, moja moč in prvina moje moąke moči, preponosen in premočan.
Nestalen kakor voda, ne boą prvi, ker si legel na posteljo svojega očeta; takrat si oskrunil moje leľiąče.
Simeon in Levi sta brata; njuna meča sta orodje nasilja.
Moja duąa naj ne hodi v njuno druľbo, naj se moja čast ne druľi z njunim občestvom; kajti v jezi sta pobila moľe, podivjana pohabila bike.
Prekleta bodi njuna jeza, ker je silna, in njuna togota, ker je okrutna! Razdelil ju bom v Jakobu in ju razkropil v Izraelu.
Juda, tebe bodo hvalili tvoji bratje. Tvoja roka bo na tilniku sovraľnikov, priklanjali se ti bodo sinovi tvojega očeta.
Juda je mlad lev; od plena, moj sin, si se vzdignil. Sklonil se je, se ulegel kakor lev in kakor levinja; kdo si ga drzne draľiti? 10 Ne bo se umaknilo ľezlo od Juda, ne vladarska palica izmed njegovih nog, dokler ne pride tisti, ki mu pripada, in njemu bodo ljudstva pokorna.
1 Za trto bo privezoval oslička in za ľlahten trs mladiča oslice; v vinu bo pral svojo obleko, v grozdni krvi svoje oblačilo.
2 Iskré se mu oči od vina in zobje so mu beli od mleka.
3 Zábulon prebiva ob morskem bregu, tam na obreľju ladij, na Sidón se s hrbtom naslanja.
4 Isahár je koąčen osel, ki leľi med ograjami.
5 Videl je, da je počivaliąče dobro in da je deľela prijetna; zato je pripognil pleča za breme, se udinjal za suľenjsko delo.
6 Dan bo sodil svoje ljudstvo kakor eden od Izraelovih rodov.
7 Dan bo kakor kača ob poti, gad bo ob stezi, ki piči konja v kopita, da pade jezdec vznak.
8 Tvojo reąitev pričakujem, GOSPOD! 19 Gad, bojne čete pritiskajo nanj, a on jim pritiska na pete.
0 Aser ima hrane v obilju, on daje kraljevske slaąčice.
1 Neftáli je spuąčena koąuta, lepe jelenčke koti.
2 Rodovitna mladika je Joľef, rodovitna mladika ob studencu, ki se vzpenja po zidu.
3 Draľijo ga in obstreljujejo, lokostrelci ga preganjajo.
4 Toda trden ostaja njegov lok in gibčne njegove lakti in roke. To ima od Močnega Jakobovega, od tam prihaja Pastir, Izraelova Skala.
5 Bog tvojega očeta naj ti pomaga, Bog Mogočni naj te blagoslavlja z blagoslovi neba od zgoraj, z blagoslovi brezna od spodaj, z blagoslovi prsi in materinega naročja.
6 Blagoslóvi tvojega očeta so presegli blagoslove večnih gorá, meje večnih gričev. Naj pridejo na Joľefovo glavo, na teme posvečenega med brati! 27 Benjamin je volk, ki trga; zjutraj poľira plen, zvečer razdeljuje ulov." Jakob umre 28 Vsi ti so Izraelovi dvanajsteri rodovi in to jim je govoril njihov oče, ko jih je blagoslavljal. Vsakega je blagoslovil s posebnim blagoslovom.
9 Potem jim je zapovedal in rekel: "Pridruľen bom svojim ljudem; pokopljite me pri mojih očetih v votlini na polju Hetejca Efróna, 30 v votlini, ki je na polju Mahpéli nasproti Mamreju v kánaanski deľeli! Polje je kupil Abraham od Hetejca Efróna za grobiąče.
1 Tam so pokopali Abrahama in njegovo ľeno Saro, tam so pokopali Izaka in njegovo ľeno Rebeko in tam sem pokopal Leo.
2 Polje in votlina na njem sta bila kupljena od Hetovih sinov." 33 Ko je Jakob nehal zapovedovati sinovom, je potegnil noge nazaj na posteljo. Potem je izdihnil in bil pridruľen svojim ljudem. Jakobov pogreb 50 1 Tedaj se je Joľef vrgel na obličje svojega očeta, jokal nad njim in ga poljubljal.
Potem je zapovedal svojim sluľabnikom zdravnikom, naj njegovega očeta balzamirajo. In zdravniki so balzamirali Izraela.
To je trajalo ątirideset dni, kajti toliko dni je potrebnih za balzamiranje. Egipčani pa so ga objokovali sedemdeset dni.
Ko so pretekli dnevi njegovega objokovanja, je Joľef spregovoril faraonovi hiąi in rekel: "Če sem naąel naklonjenost v vaąih očeh, govorite, prosim, faraonu in recite: 5 Moj oče me je zaprisegel in rekel: 'Glej, umiram; v grobu, ki sem si ga izkopal v kánaanski deľeli, me pokoplji!' Zdaj bi torej rad odąel, da pokopljem očeta; potem se vrnem." 6 Faraon je rekel: "Pojdi in pokoplji očeta, kakor te je zaprisegel!" 7 In Joľef je ąel, da pokoplje očeta. Z njim so ąli vsi faraonovi sluľabniki, stareąine njegove hiąe in vsi stareąine egiptovske deľele, 8 vsa Joľefova hiąa, njegovi bratje in hiąa njegovega očeta. Le otroke, drobnico in govedo so pustili v goąenski deľeli.
Tudi vozovi in konjeniki so ąli z njim, tako da je bil sprevod zelo mogočen.
0 Ko so priąli do Goren Atáda, ki leľi onkraj Jordana, so imeli veliko ľalno slovesnost. Priredil je svojemu očetu sedemdnevno ľalovanje.
1 Ko so Kánaanci, prebivalci deľele, videli ľalovanje v Goren Atádu, so rekli: "To je slovesno ľalovanje Egipčanov!" Zato so ta kraj, ki je onkraj Jordana, imenovali Abél Micrájim.
2 Sinovi so Jakobu storili, kakor jim je bil zapovedal.
3 Odnesli so ga v kánaansko deľelo in ga pokopali v votlini na polju Mahpéle, na polju, ki ga je bil Abraham kupil od Hetejca Efróna za grobiąče nasproti Mamreju.
4 Potem ko je Joľef pokopal svojega očeta, se je vrnil v Egipt, on, njegovi bratje in vsi, ki so ąli z njim pokopavat očeta. Joľefovi zadnji dnevi in njegova smrt 15 Ko so Joľefovi bratje videli, da je oče umrl, so rekli: "Kaj, če nas bo Joľef sovraľil in nam hotel povrniti vse húdo, ki smo mu ga prizadeli!" 16 Pristopili so k Joľefu in rekli: "Tvoj oče je pred smrtjo zapovedal in rekel: 17 'Tako recite Joľefu: Oh, odpusti vendar hudodelstvo svojih bratov in njihov greh!' Res so ti prizadeli húdo, a odpusti vendar zdaj hudodelstvo sluľabnikov Boga tvojega očeta!" Ko so mu to govorili, se je Joľef zjokal.
8 Tedaj so priąli tudi njegovi bratje, se vrgli predenj in rekli: "Glej, tvoji suľnji smo!" 19 Joľef jim je rekel: "Ne bojte se! Sem mar jaz namesto Boga? 20 Hoteli ste mi sicer storiti húdo, Bog pa je to obrnil na dobro, da naredi to, kar je očitno danes: da ohrani pri ľivljenju ątevilno ljudstvo.
1 Ne bojte se torej! Poskrbel bom za vas in za vaąe otroke." Tako jih je tolaľil in jim govoril na srce.
2 Joľef je prebival v Egiptu, on in hiąa njegovega očeta. (r)ivel pa je sto deset let 23 in videl tretji rod Efrájimovih sinov. Tudi sinovi Manásejevega sina Mahírja so se rodili Joľefu na kolenih.
4 Potem je Joľef rekel bratom: "Umrl bom. Bog pa vas bo gotovo obiskal in vas popeljal iz te deľele v deľelo, ki jo je s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu." 25 Joľef je zaprisegel Izraelove sinove in rekel: "Gotovo vas bo Bog obiskal; takrat odnesite moje kosti od tod!" 26 Joľef je umrl star sto deset let. Balzamirali so ga in poloľili v krsto v Egiptu.  ----------------------------- Kako naj dodam povezave na svetopisemske odlomke na mojo stran? Klikni tu!  Besedilo je vzeto iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma, 2. izdaja, 1997 (C) Svetopisemska druľba Slovenije  Zadnja sprememba: 6.
0.
999  Nazaj na začetno stran Svetopisemske druľbe Slovenije  [ Sveto pismo ] [ SP na internetu ] [ Navodila ] [ SP na CD-ROM-u ] [ Podpora za Besedo 98 ] [ Nekaj nasvetov za branje Svetega pisma ]  [ Osnovno sporočilo Svetega pisma ] [ Kako prebrati Sveto pismo v enem letu ]