Vaje, GIG

Seminar

Vaje

    Deformacije, mirujoče tekočine

  1. ZST P 1.16 Na gladkih tleh leži enakomerno debel hrastov tram z maso 300 kg. Na koncu trama je pritrjena navpična jeklena žica. Žico z vitlom dvignemo za toliko, da tram oklepa s tlemi kot 30o.

    a) Kolikšna je sila v žici? S kolikšno silo pritiska tram na tla?
    b) Kolikšen najmanjši premer mora imeti žica, da se pri dvigu ne pretrga? Natezna trdnost žice je 650 MPa.
    c) Kolikšen mora biti premer žice, da je zagotovljena 2-kratna varnost?

    Fžice = 1500 N, sila podlage N = 1500 N. Premer žice mora biti najmanj 1,7 mm, za 2-kratno varnost pa za Sqrt[2] krat večji, torej 2,4 mm.

  2. ZST 1.70 Za koliko mililitrov se zmanjša prostornina 400 ml vode, če tlak povečamo za 150 bar? Stisljivost vode je 5 . 10-10 m2/N. Za koliko se spremeni gostota vode?

    Pokažimo, da iz \Delta V /V = -\chi \Delta p sledi \Delta \rho /\rho = \chi \Delta p. (to smo pokazali na predavanjih!)
    Prostornina vode se zmanjša za 3,0 ml.

  3. Kolikšna je gostota vode na dnu ocena (globina 10 km), če je na površini 1,02 kg/l? Tlak v globini 10 km je približno 1000 bar. Stisljivost vode je 0,5E-9 Pa-1.
  4. P 2.7 V 200 cm visoki valjasti posodi je metan z gostoto 1,32 kg/m3. Tlak na dnu posode je 2,15 bar. Kolikšen je tlak plina na vrhu posode? Predpostavljamo, da ima plin v posodi povsod enako gostoto. g = 9,81 m/s2.

    Δ p = ρ g h.
    Tlak na vrhu posode je manjši za 0,00026 bar. Zato pri običajni natančnosti vzamemo, da plin pritiska na vse stene posode z enakim tlakom.

  5. P 2.10 Na posodo s plinom je priključen odprt živosrebrni manometer. Gladina živega srebra v priključenem kraku je 305 mm nad gladino živega srebra v odprtem kraku manometra. Kolikšen je tlak plina v posodi? Zračni tlak v okolici posode je 1025 mbar. Gostota živega srebra je 13,55 kg/dm3.

    Tlak plina v posodi je 620 mbar.

  6. P 2.11 Tlak plina v zaprti posodi merimo z zaprtim živosrebrnim manometrom. Kolikšen tlak ima plin, če manometer kaže višinsko razliko 1211 mm? Druge podatke vzemi iz prejšnjega primera. Kakšen je vpliv okolnega zraka na višinsko razliko, ki jo kaže manometer? Izmerjeni tlak plina izrazi tudi v torr-ih.

    V zaprtem kraku manometra je vakuum. Okoliški zrak ne vpliva na višino stolpca. Tlak merjen v enotah torr je kar enak višinski razliki stolpcev živega srebra. p = 1211 torr = 1610 mbar = 1610 hPa (hektoPascal, 100 Pascal-ov). Pozor!! Pri odprtem živosrebrnem manometru je treba upoštevati še zračni tlak.

  7. P 2.21 Aluminijevo kroglo s premerom 70 mm potopimo do polovice v živo srebro. S kolikšno silo deluje na kroglo živo srebro in s kolikšno roka, če krogla miruje? Gostota aluminija je 2,7 kg/dm3, gostota živega srebra 13,6 kg/dm3.

    Sila vzgona je nasprotno enaka teži izpodrinjene tekočine. Fv = 12,2 N. Navzdol deluje teža krogle in roka. Sila roke je 7,3 N.

  8. AREOMETER:
    Na obeh straneh zataljena steklena cevka s stalnim presekom, v kateri je malo živega srebra, nam služi kot preprost areometer. Cevko najprej potopimo v vodo, kjer plava pokonci potopljena za 10,0 cm. Ko cevko potopimo v alkohol, se potopi za 2,5 cm globje. Kolikšna je gostota alkohola?

    Areometer je priprava za neposredno merjenje gostote kapljevine. Gostota alkohola je 0,80 kg/dm3.

  9. P 2.24 Prosti konec vrvice, na kateri visi bakrena krogla, pritrdimo na silomer. Silomer pokaže silo 10,10 N. Ko kroglo potopimo v vodo, silomer kaže silo 8,97 N. Kolikšna je gostota bakra?

    Silomer kaže silo, ki vleče navzdol njegovo kljuko. V zraku je sila na kljuko enaka teži krogle: F1 = Fg. V vodi je F2 + Fv = Fg. Sili F2 pravimo tudi navidezna teža telesa. Iz prve enačbe dobimo maso krogle, iz druge še prostornino krogle. r = m/V = r0', F1/(F1 - F2) = 8,94 kg/dm3. r0 je gostota vode.

  10. Na vodi plava 10 cm debela lesena plošča z gostoto 0,6 kg/dm3. Osnovna ploskev plošče je kvadrat s stranico 60 cm.

    Sila vzgona je 216 N. Iz vode gleda 4,0 cm plošče.
    Ko dodamo utež se plošča potopi še za 1,0 cm.
    Plošča z deklico ne potone, iz vode jo gleda še 1,2 cm.