Urnik raziskovalnih dnevov iz fizike
    Bled, september 2005

    • Ponedeljek, 12. 9. 2004
    Zvečer (od 19:00) Prihod (nekaterih) udeležencev

    • Torek, 13. 9. 2004
    Dopoldan (od 9.30) Uvod v raziskovalne dneve
    Numerika, numericna analiza in teorija kaosa (asist. Martin Horvat)
    Popoldan (od 15:00) Predstavitev nalog za delo v skupinah, razdelitev v skupine in začetek dela po skupinah (asist. Martin Horvat in doc. dr. Zvonko Jagličić)
    17:00 Nastanek in razvoj življenja (doc. dr. Mitja Slavinec)
    Zvečer Plavajoče kapljice (Tadej Koderman in Robert Markič)

    • Sreda, 14. 9. 2004
    Dopoldan (od 9:00) Delo v skupinah
    Popoldan (od 15:00) Delo v skupinah
    16:00 Fizikalna kozmologija (dr. Anže Slosar)
    Zvečer Masa Jupitra (Ana Ravnik)

    • Četrtek, 15. 9. 2004
    Dopoldan (od 9.00) Tekoči kristali in njihova uporaba (doc. dr. Renato Lukač)
    Delo v skupinah
    Popoldan (od 15:00) Osnovni delci (doc. dr. Boštjan Golob)
    Delo v skupinah in priprava na predstavitev rezultatov
    Zvečer Predstavitev rezultatov dela v skupinah

    • Petek, 16. 9. 2004
    12.15 - 14.00 Slikanje z magnetno resonanco in slika roke (doc. dr. Igor Serša)
    in obisk inštituta Jožefa Stefana in Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani
    
    

    FIZIKALNA KOZMOLOGIJA

    Kozmologija je veda, ki poskusa s pomocjo fizikalnih zakonitosti opisati delovanje vesolja kot celote. Po kratkem pregledu zgodovine bom prešel na standardni kozmološki model, ki se je izoblikoval konec 90 let. Takrat je tehnologija opazovanja dosegla raven, ko je bilo prvic mogoče nedvoumno ločevati med različnimi fizikalnimi modeli vesolja. Na preprost način bom opisal različne meritve vesolja, ki jih dobimo iz prasevanja, strukture na velikih skalah, supernov, gravitacijskega lecenja, itd. Trenutni model je po eni strani izredno preprost, saj je mogoče s peščico parametrov (okoli 10) opisati zelo različne rezultate iz zelo različnih obdobij razvoja vesolja in pridobljenih na zelo različne načine. Po drugi strani pa se soočamo z neprijetnim dejstvom, da 95% energijske gostote vesolja se ne znamo neposredno zaznati.