Brez hleva !

Prof.dr.Tone Vidrih, BF, Oddelek za agronomijo, Ljubljana

"Najprej štalca, potem pa kravca" je pregovor dobro poznan na sončni strani Alp. Ampak tako verjetno ni bilo od vekomaj. Hlevska reja domačih živali, predvsem govedi, je bila uvedena zato, da je bilo možno učinkovito zbiranje hlevskega gnoja. To je lepo razloženo v starih zgodovinski in strokovnih knjigah. Brez hlevskega njega so bili pridelki koruze in krompirja nizki, ljudje pa lačni. Časi so se spremenili in največjo korist od reje živine v hlevih imati gradbena in strojna industrija.

Ob našem vključevanju v Evropsko zvezo je velikokrat slišati opozorila, da večji del naših kmetij ne bo uspel v borbi za obstanek z večjimi in tekmovalno sposobnejšimi kmetijami v Evropi. Seveda ne bomo uspeli, če bomo kmetovali tako, kot je bilo priporočano pred 250 leti. Vsaj na področju reje živine, bomo morali ubrati drugačno pot od tiste, po kateri se opoteka večji del evropskega kmetijstva. Taka drugačna pot je paša in celoletno bivanje domačih prežvekovalcev na prostem povsod tam, kjer bomo ugotovili, da je to mogoče. To ni istovetno z rejo v odprtih hlevih, ki so pri nas še vedno na zelo slabem glasu. Določene kategorije prežvekovalcev naj bi preživele zimo na pašniku!

V razmerah kot so pri nas, kjer je že veliko pomislekov ob bivanju živali na prostem poleti kadar dežuje, ali sije sonce, je najbrž prav nesmiselno pričakovati, da bo kaj več razumevanja za celoletno bivanje živali na prostem. Vzpodbudna je samo ugotovitev, da se vse pogosteje dogajajo v gospodarstvu stvari, ki so na prvi pogled nelogične. Morda pa so te stvari nelogične samo za tistega, ki ima premalo znanja na določenem področju? Saj je vedno tudi v takih razmerah, nekdo uspešen in obicajno je to tisti, ki se je pravočasno oborožili s potrebnim znanjem.

Predvidimo, da bi bilo tako nelogično početje prezimovanje nekaterih vrst in kategorij domačih živali na pašniku, torej brez hleva. Koliko pa imamo o tem znanja in izkušenj? Zadnjih dvesto let je bila priporočana predvsem hlevska reja prežvekovalcev, ker je potem, vse kar želimo storiti z njimi, lažje dosegljivo. Zaradi spremenjenih razmer za življenje in kmetovanje, je morda čas, da tudi na tem področju pride do sprememb. "Kar je novega, naj se nikar ne overže in brez pomisleka opusti, marveč naj se poskuša na lastnem zemljišču in nihče naj ne misli, da vsaki po svojem, kakor so ga oče naućili, najbolje gospodari", je pred 125 leti zapisal Ivan Tomsic, v knjižici Poljedelstvo s posebnim ozirom na domače pridelke. Za tiste, ki že pasejo bi bilo to samo podaljšanje paše, to je krmljenja na prostem, za vse ostale pa prvi poskus prehod na pašno rejo živali. Vsi, ki pasejo so spoznali, da je z rejo živine veliko manj dela, če je zunaj in tudi veliko manj stroškov. Ali smo resnično tako bogati, da to za nas ni pomembno?

Vse bolj je prisotno med ljudmi tudi spoznanje, da nam lahko živali pomagajo pri vzdrževanju pokrajine, saj požanjejo pridelek in pognojijo zemljišče ter preprečujejo njihovo zaraščanje z grmovjem. Če je temu tako, zakaj nam ne bo pomagale pri tem delu vseh 365 dni na leto? Zaradi česa teh koristi ne moremo biti deležni?

1. Ali zaradi neugodnih vremenskih razmer?

2. Ali zaradi neprimernih vrst in kategorij domačih živali?

3. Ali zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj o vodenju paše domačih prežvekovalcev in možnostih prezimovanja na prostem?

V tem prvem prispevku s tega podroćja bo bolj malo napotkov, kako naj tako prezimovanje na prostem poteka. O gospodarnosti celoletnega bivanja na pašniku bo verjetno kaj napisal tisti nekdo, ki se že na splošno ukvarja z izračunavanjem gospodarnosti kmetovanja v naših razmerah. Oceno klimatskih razmer za prezimovanje na prostem in primerjavo s tistimi, ki so jih sedaj deležne vhlevljene živali po naših kmetijah, bo verjetno obdelal nekdo, ki mu je etologija bližje. Kje in kako pripraviti tisto krmo, ki jo bodo živali potrebovale v času, ko ruša zelo počasi prirašča ali povsem prekine z rastjo, pa naj bi izvedeli izpod peresa avtorja, ki je pripravil tudi ta članek. Če na ta vprašanja ne bo pravočasno pripravljenih in ustrezno podanih rešitev s strani kmetijskih strokovnjako, potem bodo tisti najbolj napredni rejci to storili kar sami. V svetu se v zadnjem času take stvari dogajajo vse pogosteje. To naj bi bil dokaz, da strokovnjaki res vse temeljito premislijo, predno dajo ustrezen odgovor in jim zmanjka časa, da bi ga dali pravočasno! Zato jih naprednejši kmetje prehitijo, saj morajo hitreje uvajati novejša dognanja v svoje delo in sprejemati odločitve, ce hočejo kmetovati gospodarno.

In kakšno delo bo čakalo vse ostale, ki že verjamete, da je bivanje živali na prostem tisti naravni in najcenejši način reje živali, ki jim je pisan na kožo? Verjeli ali ne najtežje delo boste morali opraviti ravno vi, ki verjamete, da je to možno. Izkušnje od drugod v svetu, kjer v podobnih klimatskih razmerah kot pri nas, uvajajo prezimovanje živine na pašnikih kažejo na to, da javno mnenje temu zelo nasprotuje. Ljudje smo velikokrat dvolični, če nekaj ne vidimo, potem to za nas ne obstaja. Pretežno ne vidimo v kakšnem gnoju ležijo živali v hlevu in kakšen smrdljiv zrak dihajo, saj ga grejejo samo s svojimi iztrebki in sečem ter izdihanim zrakom, za nas je pomembna samo toplota, ampak zakaj potem svoje bivalne prostore zračimo tudi pozimi? Ljudje so velikokrat "nahujskani" proti spremembam v načinu reje živali s strani tistih, ki imajo od obstoječe reje živine v hlevih največjo korist, to je gradbena in strojna industrija. Ali ni reklama tudi način prepričevanja (hujskanja) ljudi na nekaj kar morda niti ne potrebujejo? Morda pa so ljudje proti prezimovanju živine na prostem tudi zato, ker imajo s tega področja premalo znanja, poznajo predvsem tisto, kar se je v preteklosti in se še dogaja okrog njih. Kako živali prenašajo vročino, mraz, sneg? Verjetno se njihove prilagoditvene sposobnosti na vremenske razmere niso spremenile od takrat, ko jih je človek pričel zapirati v hleve. Za govedo pravijo, da je žival ledene dobe!

S tem člankom in vsemi tistimi, ki naj bi mu sledili za področje prezimovanja na prostem, zelim pričeti z izmenjavo izkušenj in pridobivanjem informacij med vsemi tistimi in za vse tiste, ki se zavedajo, da so razmere in potrebe za rejo domačih živali danes zelo drugačne od tistih izpred dvesto let. Kako potem razvijati gospodarsko uspešno živinorejo za prihajajoči čas, če pa so izhodišča kako naj ta reja poteka, približno taka kot pred toliko leti.

V nadaljevanju je zapisanih nekaj vprašanj, na katera bomo morali poiskati odgovor, da bo prezimovanje živali na prostem uspešno izveden postopek za cenejšo prirejo mleka in mesa, za ljudi, ki se bodo ukvarjali z rejo domačih prežvekovalcev pa naj bi to pomenilo tudi manj dela. 1. Kaj je prezimovanje na prostem? 2. Kako dolgo je to obdobje v posameznih območjih Slovenije? 3. Opredelitev začetka in konca prezimovanja na prostem. 4. Vremenske razmere v tem obdobju (trajanje deževja, pogostost sneženja, zmrznjena tla, temperature preko dneva, pogostost in smer vetra, trajanje neurij). 5. Verjetnost nastopa izrednih vremenskih razmer (mraz,veter,sneg) 6. Katera vrsta in kategorija domačih živali je primerna za prezimovanje na prostem? 7. Rast ruše in oskrba živine s krmo na pašniku v času prezimovanja na prostem. 8. Oskrba z vodo za napajanje, rudninami in koncentrati. 9. Ukrepi za zmanjšanje škodljivosti prekomernega gaženja. 10. Reakcija mimoidočih in na splošno javnosti na prezimovanje živali na prostem.

Vse, ki vas omenjeno zanima vabim, da na nek način sodelujete pri tem; morda si upate zapisati svoje izkušnje s prezimovanjem na pašniku, verjetno so zanimiva vasa razmišljanja o tem, morda ste to že nekje videli, kaj pa če bi popisali samo razmere na vašem območju in bi se vsi skupaj zamislili kako bi potekalo prezimovanje živine na vašem pašniku. Ne pričakujte, da bo nekdo drug namesto vas te stvari proučil. Morda še niste opazili, jaz pa sem že dolgo tega spoznal nekaj. Paše nihce ne podpira z oglaševanjem reklamnih objav v medijih, ker pač od tega nima nihče neposredne koristi; niti industrija gnojil ali fitofarmacevtska industrija in se manj industrija kmetijskih strojev. Zavedajo se namreč, da več ko bodo kmetje pasli, manj bodo potrošili denarja za njhove pripravke in proizvode. Nekaj podobnega čaka tudi uvajanje celoletnega bivanja živali na prostem. Kdo naj potem podpira uvajanje paše, morda država, ki je zagledana v intenzivne vinograde in sadovnjake. Zgovoren je podatek, da država namenja za ureditev enega hektara vinograda 1.0 mio SIT, za hektar sadovnjaka 0.5 mio SIT in za hektar pasnika 0.05 mio SIT.

Sedaj v času mrzlih zimskih dni je najbolj pravi čas, da se pričnemo pripravljati na to, kako naj bi prezimovanje na prostem izpeljali. Nihče naj ne pričakuje, da je rešitev takoj za prvim vogalom (tam je pozimi samo še bolj mraz, ker je izpostavljeno burji). Kmetijski svetovalci, sedaj je tudi pravi čas, da se vaše želje uresnicijo. To je tiste želje, ki so vas vodile pri odločitvi za kmetijski poklic.Če bi se vedno radi pomagali zemlji in ljudem, ki na njej živijo, ampak ta pomoč naj ne bi bila v obliki še več traktorjev in pesticidov, potem zapišite svoje mnenje, pomisleke in predloge o prezimovanju na pašniku. Tako bo morda tudi v naših razmerah postalo celoletno bivanje določene vrste in kategorije domačih prežvekovalcev na prostem, normalen postopek uspešne in gospodarne živinoreje.

Nazaj na vsebino