Zameti
snega – voda za napajanje na pašniku
Prof.dr.
Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana
V stoletni pratiki je zapisano, da bomo sneg dobili
tudi letos, potem bo zopet pomlad in priložnost, da še v večji meri
izkoristimo zelinje ruše s pašno rejo domačih živali. V deželi na sončni
strani Alp je že čutiti učinek neposrednih plačil v SKOP programu; vse več
je nevoščljivosti do stanja (finančnega) tistim, ki so se preusmerili na
ekološko kmetovanje, imajo vpeljano pašno rejo živine in s pomočjo živali učinkovito
obvladujejo vse več kmetijskih zemljišč v svoji okolici.
Da bi še bolj razširili pašno rejo na opuščena zemljišča na območje
krasa in hribovitega sveta, bo treba izkoristiti različne vire vode za
napajanje živine na pašniku. In na vrsti je sneg. O tem kako izgledajo
napajališča, kadar ni snega, pa si ogledate na naslednji
strani
Sneg nakopičen v večjih kotanjah ali vrtačah je
lahko tak dodaten vir vode za napajanje živine na pašniku spomladi. Seveda bo
treba pri tem malo pomagati naravnim silam, da bo na določenem mestu nastal čim
večji kup snega (zamet) in da bo dno kotanje čim manj prepuščalo vodo. Na
zemljišču moramo poiskati primerno mesto za ureditev zajetja vode (kali) iz
snega in na osnovi poznavanja vremenskih razmer območja predvideti iz katere
smeri bo verjetno pretežno pihalo in prinašalo sneg. V preteklosti so povečali
vododržnost zajetja za vodo tako,
da so živali dobro zgazile njegovo dno in če so bile padavine enakomerno
razporejene preko vsega leta, so imeli na pašniku vode dovolj. Sedaj lahko vlažno
zemljo na dnu kotanje zgazimo tudi s traktorjem ali terenskim avtomobilom, še
predno bomo dobili pravo zimo. Dno kali lahko prekrijemo tudi s PVC folijo in jo
obtežimo s peskom ali kamenjem, da se bo izgubilo še manj vode zaradi
pronicanja v zemljo.
Na robu kali in pravokotno na smer vetra postavimo
pregrado za sneg, kot jih lahko vidimo na burji izpostavljenih delih ceste.
Pregrada za sneg mora biti izdelana tako, da je porozna, da prepusti 50 % vetra
oziroma zmanjša njegovo moč za 50 %. Sneg, ki ga veter nosi s seboj, bo za snežno
pregrado padel na tla, saj veter ni več dovolj močan, da bi ga nosil še
naprej. Pregrado za sneg lahko primerjamo z jezom za vodo. Razlika je le v tem,
da se pri jezu nabira voda od pregrade navzgor proti toku, pri pregradi za sneg
se voda nakopiči za pregrado v smeri toka vetra. Najhitreje se sneg
nabira v dolžini ene višine pregrade za sneg, torej tam, kjer je moč vetra
najmanjša. Ko višina zameta doseže višino pregrade, se prične polniti območje
v dolžini 5 do 10 višin pregrade. Pri oddaljenosti 6 višin je zamet najvišji
in to 1,2 višine pregrade. Pri
oddaljenosti 34 višin za snežno pregrado se moč vetra obnovi in konec je
odlaganja snega ter povečevanje zameta.
Pred snežno ograjo, se tudi zaustavi nekaj snega, ampak višina zameta ne preseže polovice višine pregrade in tudi dolžina nabiranja snega je manj kot 15 višin pregrade. Kako visoko pregrado za sneg moramo postaviti bo odvisno od velikosti kotanje, v kateri želimo, da se bo nakopičil sneg in oddaljenosti kali od ceste, na kateri ne želimo, da bi nastal zamet snega. Kdor namerava poglobiti tako kotanjo, predvideno za nabiranje snega in kal za vodo, naj razporedi izkopano zemljo po tistem robu kali, ki je nasproten pregradi za sneg. Tako se bo v kotanji nabralo še več snega. Praviloma naj bi imeli kali ograjene z elektroograjo tako, da se živali ne napajajo v njej. Vodo iz kali dobimo s pomočjo natege in jo speljemo v napajalno korito. Ventil s plovcem v koritu bo zagotavljal varčno porabo vode. Čeprav zaradi vode še ni vojn, tako kot za nafto, bi bilo koristno, da tisto vodo, ki jo dobimo s padavinami čim dlje zadržimo na območju Slovenije in čim bolj učinkovito uporabimo, predno ponovno izpari pod nebo ali odteče v sosednji državi.
Slika
1: Nastajanje zameta
Slika
2: Kopičenje snega pred in za ogrado
Slika
3: Model nastajanja zameta v kotanji z dvignjenim robom.
Pregrada za sneg
Rob kotanje
 |
 |
|