Paša - investicija v zdravje ljudi

Prof.dr. Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana

 Ob poslušanju razlag (scenarijev) kako naj bi potekala obnova pašnikov na opuščenih zemljiščih hribovitega sveta in krasa po vstopu v EU postanem žalosten, mlajši strokovnjaki za področje pašništva pa razburjeni in celo jezni, na pripravljalce takih scenarijev. Kmalu bodo potekla tri desetletja, odkar smo pod okriljem Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti pričeli z natečaji za dodelitev sredstev za urejanje pašnikov v hribovitih območjih. Že takrat smo nasprotovali uradni zahtevi, da je postavljanje elektroograje investicijska naložba na kmetiji iz preprostega razloga. Stalna elektroograja predstavlja premajhen strošek, je prepoceni, da bi bila investicija. V sedanjih razmerah znašajo stroški postavitve stalne večžične elektroograje 130.000 - 160.000 tolarjev na hektar zemljišča, če je zemljišče 3 - 7 hektarjev veliko. Že pridelava silažne koruze je precej dražja od ograjevanja zemljišča za potrebe nadzorovane paše, pa setve in spravila koruze ne uvrščajo med investicijsko naložbo na kmetiji. Morda je elektroograja investicija zato ker jo lahko uporabljamo 15 - 20 let z manjšimi vzdrževalnimi deli vsako leto? Ali smo se naučili postavljati preveč trpežne ograje? Ali je urejanje zemljišč za nadzorovano pašo s postavitvijo elektroograje prepoceni, da je treba pritakniti še druge nepotrebne stvari, da se bo dajalec podpore lahko pohvalil z investicijo?

Po vstopu v EU naj bi podporo za obnovo pašnikov dobili v okviru ukrepa »Naložbe v kmetijska gospodarstva«, za katerega bodo postavljeni splošni pogoji za INVESTICIJE v kmetijska gospodarstva, ki bodo vezani na določila Uredbe Sveta EU št. 1257/99. Ja, denar bo mogoče dobiti za izgradnjo nadstreška za pašne živali pri celodnevni paši, nakup novih strojev in opreme vključno z računalniško strojno opremo, plačilo arhitekta, inženirja in svetovalca pri izdelavi poslovnega načrta. Vse to bo mogoče pridobiti v korist kmetije, če bo ob zaključku investicije na njej ustvarjenega toliko bruto prihodka kot bo znašal bruto minimalni prihodek na zaposlenega v gospodarstvu. In ob zaključku INVESTICIJE mora nosilec kmetijskega gospodarstva postati kmetijski zavarovanec.

Vse bolj očitno je dejstvo, da v našem kmetijstvu, podobno kot v življenju, ni mesta za poceni stvari. Kdo želi imeti poceni traktor in kdo je navdušen nad poceni avtomobilom in obleko ter čevlje si tudi vedno kupite najcenejše? Ali nima ta »poceni« vedno priokus po siromaštvu, uboštvu in kdo si želi biti siromašen? Morda je tudi ta miselnosti kriva temu, da poteka uvajanje pašne reje domačih živali tako počasi? Nisem tako reven, da bi moral izvajati pašno rejo domačih živali pri vsej tej ponudbi sodobnih strojev, pesticidov in GSO. S čim se lahko pohvali tisti, ki uspešno izvaja pašno rejo živine? Prav zanimivo bi bilo ugotoviti, koliko od kupcev traktorjev iz programa SAPARD ima živinorejo za osnovno usmeritev kmetije in koliko od njih ima vpeljano pašno rejo prežvekovalcev ali konj? Iz podatkov na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja tega odgovora ne bi bilo težko potegniti!

Ampak pašne reje ni treba omalovaževati (malo ceniti) in tisti, ki uspešno pasete se lahko z marsičem pohvalite. Predno bo postala pašna reja na neki kmetiji poceni način izkoriščanja kmetijskih zemljišč in ustvarjanja dohodka si je treba pridobiti veliko znanja in izkušenj. In to pridobivanje znanja tudi veliko stane, samo da tega znaja ni mogoče kupiti kot znanje strojnikov (velik traktor), ali znanja kemikov (herbicid, gnojilo), ali znanja semenarjev (hibridi). Znanje, ki ga potrebujemo za učinkovito vodenje pašne reje si pridobimo z opazovanjem in razumevanjem pojavov na kmetiji, učenjem na lastnih in tujih napakah in to lahko tudi veliko stane. Zato je pašna reja v bistvu DRAGA, lahko tudi najbolj draga. Ali se že spreminja vaš odnos do pašne reje? Če ne si preberite sestavek do konca, da boste spoznali zakaj je meso (mleko) pašnih živali tako DRAGOCENO, oziroma dragocenejše od tistega kar redijo v hlevih in pitališčih, čeprav tisti rejo spremljajo visoke investicijske naložbe.

Odklanjanje uporabe rdečega mesa v prehrani ljudi je posledica ugotovitev, da so nasičene maščobne kisline (miristinova in palmitinova) zelo škodljive za zdravje ljudi. Hlevska reja in krmljenje prežvekovalcev z zrnjem poljščin resnično močno poveča delež trdih maščob v skupni prireji, ampak take so bile in so še vedno zahteve klavniške industrije in temu so se prilagodili tudi z načinom reje teh živali. Ugotovljeno je, da meso pašnih živali vsebuje veliko manj skupnih maščob, celo manj kot piščančje in od skupnih maščob je delež zdravju ljudi škodljivih samo 20 - 25 %. Zato pa meso pašnih živali vsebuje veliko drugih snovi, ki jih naše telo nujno potrebuje za normalno delovanje in lahko škodljivost trdih maščob močno omilijo.

Pašna reja živali dobiva v svetu vse večji pomen zaradi odkritij, da so mleko, meso in jajca pridelana s pašo, nujno potrebno hranilo za povečanje učinkovitosti imunskih sistemov, ki naj bi varovali nas ljudi pred boleznimi srca in ožilja ter rakom. Napovedujejo, da bomo v prihodnje jedli manj, zato pa se bo povečalo povpraševanje po mesu, ki bo pridelano s pašno rejo domačih živali. Zaradi te spremembe v prehrani bo manj debelih ljudi, imeli bodo močnejše kosti in večjo mišično maso, manj bo bolnikov s sladkorno boleznijo in tisti s shizofrenijo bodo lažje prenašali svoje težave.

Kuhanje brez živalskih maščobe se je dobro razširilo in s tem tudi škodljive posledice take prehrane; nezadostna oskrba z vitaminom E in beta - karotinom. Narava nam nudi bolj zdrav način za ohranjanje zdravja, večjo vitkosti, boljšo sposobnosti razmišljanja in sklepanja. Jejmo več mesa drobnice, govedi, prašičev in perutnine, ki je bilo vzrejeno s pašo! Meso pašnih živali vsebuje znatno manj kalorij kot meso živali, ki jih krmijo s koruzo. Poleg tega ima meso pašnih živali več vitaminov E, A, D in beta-karotina. Med antioksidanti dobiva lutein vse pomembnejšo vlogo, saj zmanjšuje nevarnost odmiranja pomembnih tkiv v očeh in s tem pojava starostne slepote. Zmanjšuje tudi verjetnost pojava raka na dojki ali debelem črevesu. Poleg tega se lutein veliko hitreje absorbira v telesu kot beta-karotin. Meso ovc, ki so se pasle vsebuje dvakrat več luteina kot meso ovc vzrejenih s krmili.

Stroški za veterinarske storitve na kmetiji kjer pasejo so vedno veliko nižji kot tam kjer redijo krave molznice v hlevu. Najbrž je to dovolj očiten dokaz, da so krave, ki se pasejo bolj odporne proti boleznim in stresom. Ugoden vpliv te odpornosti lahko preide tudi na ljudi, ki uživajo mleko in meso teh živali. Zagotovo je v mleku krav iz pašne reje manj ostankov različnih zdravil, ker je manjša potreba po njihovi uporabi. Z zdravili vzdržujejo pri zdravju in življenju neodporne, ampak visoko proizvodne živali, ki so vse življenje zaprte v hlevih. Zaradi visoke proizvodnje je v njihovem mleku tudi vse manj koristnih snovi (učinek razredčitve). Če se krave molznice pasejo, potem je v njihovem mleku tudi 5 do 7 krat več konjugirane linolove kisline (KLK), kot v mleku krav, ki jih krmijo s koruzo. In kaj je tako dobrega v KLK? Proučevanja so pokazala, da uživanje te snovi preprečuje nabiranje maščobe v telesu in povečuje maso mišičnega tkiva ter trdnost kosti. Sir, ki je izdelan iz takega mleka tudi vsebuje te koristne snovi.

Meso domačih živali, ki se pasejo je po kakovosti podobno mesu divjačine in vsebuje približno enako maščobe. Razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami je mnogo ožje kot v mesu živali, ki so krmljene s koruzo. Visoko razmerje med omega-6 in omega-3 kislinami povezujejo z depresijami pri človeku, debelostjo, alergijami in motnjami v imunskem sistemu.

Vse večjo nevarnost širjenja bakterije Escherichia coli povezujejo z naraščanjem njene odpornosti na kislo reakcijo, ki jo vzpodbujamo s pretirano uporabo koruze v prehrani prežvekovalvec. Ugotovili so, da že deset bakterij E. coli v gramu živila lahko povzroči krvavo drisko pri človeku, ki ima oslabljen imunski sistem. Zelo dobro prekuhajte meso tistih živali, ki so bile vzrejene v pitališčih s silažno koruzo ali krmili!

Upam, da sem vas s tem kratkim pregledom koristnosti pašne reje za zdravje ljudi prepričal, da je pašna reja živali INVESTICIJA v boljše zdravje nas ljudi. Ampak postavljanje elektroograje NI investicija, je le strošek, ki bi ga država morala vsaj delno pokriti, če ji je kaj mar do zdravja davkoplačevalcev. Pripravljalci izhodišč za izdelavo predlogov podpor za obnovo pašnikov ne verjamejo, da se bo zaradi predlaganih ukrepov in njihovega izvajanja po vstopu v EU bistveno več živine paslo v Sloveniji. Strokovnjaki za področje pašništva zbrani na skupščini DTS v Rodiku, še manj verjamemo v to, zato bo tudi v prihodnje naše zdravje in dobro počutje v zrelih letih predvsem v rokah vsakega posameznika. In da boste za svoje potrebe ter potrebe bližnjih pri tem bolj uspešni, si oglejte na spletni strani Društva za gospodarjenje na travinju Slovenije - DTS (http://www2.arnes.si/~surtvidr/index.htm) in tam navedenih povezavah, še v slikah in številkah zakaj je meso pašnih živali DRAGOCENEJŠE.

Nazaj na vsebino