Kaj je paša?

Prof.dr.Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana

Reja drobnice se uspešno širi in se počasi uveljavlja tudi na območjih kjer so imeli v preteklosti vpeljano pretežno hlevsko rejo govedi. Vzpodbudna je tudi ugotovitev, da je jagnjetina vse bolj cenjeno meso pri potrošnikih in zato s prodajo tistega kar bomo priredili ne bi smelo biti težav. Da bo z rejo drobnice mogoče tudi kaj zaslužiti, moramo imeti z njo čim manj stroškov. Posebno v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo (v hribovitem svetu in na krasu), bo treba še v večjem obsegu izkoristiti vse prednosti pašne reje drobnice, da bo s kmetovanjem čim več zaslužka in veselja.

Ob pretirani gorečnosti (zagnanosti) za delo, ki jo imamo Slovenci že v krvi in obilici vsakodnevnih skrbi, mimogrede pozabimo na to, kako vse lahko s pašno rejo živine vplivamo na zmanjšanje stroškov kmetovanja. Nekaj pojasnil o tem KAJ VSE JE PAŠA bo morda v pomoč tistim, ki bi radi z rejo drobnice zaslužili nekaj več od tistega kar jim uspe sedaj.

Paša je predvsem najcenejši način žetve zelinja ruše. Hranljive snovi, ki jih živali same požanjejo na pašniku so za 2 – 4 krat cenejše od tistih, ki jih s krmo dobijo v hlevu. Zato naj bi živali žele zelinje čim več dni v letu. Tudi čim večji del pridelka s pašnika naj bi same požele. Paša naj ima vedno prednost pred košnjo in pokosili naj bi samo tisto kar s pašo ne moremo izkoristiti. Rastna sezona travne ruše je zelo dolga in ovce lahko pasejo zelo nizko. Sezonska jagnjitev spomladi je najbolj zanesljiva pot do velikega izkoristka hitre rasti in obilnega pridelka ruše spomladi. S sezonsko jagnjitvijo lahko več kot razpolovimo potrebo po zimski krmi.

Paša je gnojenje zemljišča. To delo, ki ga opravijo živali na pašniku je še bolj pomembno od same žetve zelinja. Samo ob izdatnem gnojenju, bo tudi žetev obilna. Zato naj bi živali vse dni v letu gnojile pašnik, tudi pozimi. Saj tudi krmo zauživajo vsak dan. Ovca dnevno izloči 0,6 kg suhe snovi neprebavljenega dela krme. Nekaj podobnega nastane iz jede (ostankov) pri krmljenju mrve ali potrebujemo stelje na vsako ovco, če so krmljene s krmili. Iz vsega tega nastane 5 kg svežega gnoja dnevno ali v 100 dneh, ko so živali v hlevu 0,5 tone. Že pri desetih ovcah bo gnoja za manjši tovornjak in veliko dela ter stroškov, da ga vrnemo na zemljišče, kjer smo pridelali mrvo za ovce. Z razdelitvijo pašnika na več ograd in pogostim premeščanjem živali po ogradah, ko bodo na paši, bomo dosegli bolj enakomerno razdelitev iztrebkov po vsem pašniku. Kadar ovce krmimo na pašniku (pozna jesen, zima), naj to poteka v tisti ogradi, kjer je najslabša ruša. Tudi korito za vodo in solnik premeščajmo po pašniku tako, da se bodo ovce več časa zadrževale tam kjer je bolj siromašno zemljišče in tam pustile več izločkov.

Paša je manj stroškov za veterinarske storitve. Zmanjšanja stroškov iz tega naslova ne boste deležni takoj, ko boste pričeli s pašo. Šele s pomočjo večletne odbire tistih živali za pleme, ki kažejo večjo odpornost na bolezni in zajedalce, je mogoče priti do boljšega zdravja pri živalih, brez pretirane uporabe zdravil. Živali morajo biti izpostavljene tudi vremenskim in drugim neugodnostim, da lahko pokažejo svojo sposobnost poiskati si zavetje ali ustrezne vrste zdravilnih rastlin. Vse to jih napravi bolj odporne in jim pripomore do boljšega zdravja. Materinski nagon ovce je odločilnega pomena za preživetje jagnjet v prvih dneh po skotitvi. Pri odbiri jagnjic za pleme je to najbolj pomembna lastnost njene matere. Kdor bo želel tudi pri pašni reji doseči visok odstotek odstavljenih jagnjet od skupnega števila skotenih, bo moral beležiti zapažanja o skrbi ovc za jagnjeta. Nekaj dni staro jagnje primete za rep in ga zadržite na mestu, da se oglasi ker ne more do matere. Če se vam ovca približa v napadalni preži, potem je dobra mati. In če ji ni mar kaj se z jagnjetom dogaja, potem je ne pripuščajte več, saj bodo verjetno tudi njene potomke slabe matere.

Paša je prireja mesa, ki nam pomaga do boljšega zdravja. Meso domačih živali, ki se pasejo je po kakovosti podobno mesu divjačine. Vsebuje pol manj maščob in ima znatno manj kalorij kot meso živali, ki jih krmijo s krmili. Poleg tega ima meso pašnih živali več luteina kot meso ovc vzrejenih s krmili. Razmerje med omega -6 in omega-3 maščobnimi kislinami je v mesu pašnih živali mnogo ožje kot v mesu živali, ki so krmljene s koruzo in sojino moko. Visoko razmerje med omega -6 in omega -3 maščobnimi kislinami povezujejo z debelostjo pri ljudeh, alergijami in motnjami v imunskem sistemu. Meso pašnih živali vsebuje več tistih snovi, ki zmanjšujejo verjetnost pojava raka na dojki ali debelem črevesu. Take informacije počasi prodirajo med potrošnike in bodo pripravljeni potrošiti nekaj več denarja tudi za meso prirejeno na pašniku. Seveda bodo morali rejci drobnice tako meso tudi imeti in ne ponujati jagnjet, ki so jih vzredili ob polnih koritih krmil. V krmilih je namesto mesne moke sedaj sojina moka, ampak tudi soja ni bila nikdar krma za prežvekovalce v naravnem okolju. Tako varanje kupcev bo imelo verjetno škodljive posledice za dober zaslužek z rejo drobnice. Rejci perutnine napovedujejo, da se bo v prihodnje povečevala samo potrošnja mesa perutnine, ker ga je mogoče prirediti tako poceni.

Paša je prijaznejši videz dežele. Valovita pokrajina obljudena s pašnimi živalmi je vedno privlačna za mimoidoče in turiste. Razlog za ta prijeten občutek ob pogledu na čredo živali na zeleni površini, je zapisan nekje globoko v naši podzavesti. Daleč nazaj v naši preteklosti je pogled na čredo živali ljudem vedno pomenil polne želodce in topla oblačila. Skrb za preživetje družine ali plemena je bila za nekaj časa potisnjena vstran.Verjetno ni danes nič narobe s tem, če si ljudje ob postanku ob pašniku zaželijo sočnega mesa. Ta jim lahko pripomore do lažjega premagovanja stresnih razmer, ki smo jim vse pogosteje izpostavljeni. Predvsem otroci imajo veliko veselja z opazovanjem drobnice na pašniku. Osnovni poduk o poteku razmnoževanja in pomenu materinske skrbi za preživetje novorojencev, bi lahko dobili mimogrede z izletom na deželo in obiskom pašnika z ovcami. Seveda tudi od tega ne bo takoj neposrednega zaslužka, lahko pa pripomore k bolj uspešni dopolnilni gostinski dejavnosti, če je na kmetiji pripravljenost in potreba po njej.

Paša je tudi več pogovarjanja v krogu družine saj je manj ropotanja strojev okrog kmetije. Tudi vsakodnevno dogajanje okrog živali, posebno v času jagnjitev, so stvari, ki jih radi slišijo otroci, ko se vrnejo domov iz šole in gospodinja, ko se ji gospodar pridruži pri pospravljanju v kuhinji. Saj mu ostane nekaj več časa, ker ovce delajo zanj. Z rejo drobnice se pogostokrat pričnejo ukvarjati ljudje, ki imajo s tega področja malo izkušenj. Zato vedno znova iščejo poznanstva z drugimi rejci, ki jim lahko pri tem pomagajo ali obiskujejo razne strokovne prireditve in družabna srečanja. Tudi to ne vpliva neposredno na zmanjšanje stroškov reje, lahko pa veliko prispeva k bolj kakovostnemu življenju družine ter večji učinkovitosti dela pri reji drobnice.

Verjetno se boste tudi vi spomnili še kakšne razlage tega KAJ JE PAŠA. Lahko tudi pogledate na internetno spletno stran Društva za gospodarjenje na travinju Slovenije, ki se glasi: http://www2.arnes.si/surtvidr/ in tam preberete še več zanimivega o paši. Svetujem vam, da si tudi vzamete čas in opazujte živali pri delu. Tisto kar boste ugotovili, uporabite pri vodenju paše tako, da bo delo živali imelo še večjo korist in vi z rejo drobnice še več veselja ter zaslužka.

Nazaj na vsebino