Zdravstvena in druga oskrba živali na pašniku

V letu 2000 so bile vse živali tretirane 1 krat in sicer 13. julija. Uporabljeno sredstvo je bilo fascoverm plus in sicer v obliki drenča. To je kombinirani sintetični antihelmintik, ki deluje na notranje in zunanje zajedalce pri ovcah in kozah. Odmerki zdravila so se gibali od 5 do 25 ml, odvisno od teže živali. V tropu so takrat bile živali težke od 15 do 60 kg. Mesec ali manj starih jagnet ni bilo. Priporočljivo je, da se ovce tretira vsaj 2 krat letno. In sicer prvič na sredini pašne sezone in drugič proti koncu sezone. Kadar pa ugotovimo glede na izvide iz laboratorija večje število jajčec parazitov v iztrebki živali, pa tudi večkrat.

Za potrebe tretiranja živali na pašniku je potrebno narediti lovilni koridor. Ta hvaležni pripomoček, ki bi moral biti na vsakem pašniku nam lahko služi tudi za kontrolo brejosti ovc, spremljanje tedenskega ali mesečnega prirasta jagnet, posebno v spomladanskem in poletnem času ter dovoz in odvoz živali s pašnika.

Kot zelo učinkovit se koridor izkaže tudi kadar več lastnikov pase ovce skupaj. Takrat seveda želi vsak lastnik natančno preveriti ali bo odpeljal s pašnika enako ali pa večje število živali. V tem primeru je najbolje, da se naredi na eni strani lovilnega koridorja več kletk, ki imajo dve odprtini. Eno v koridor in eno na drugo stran, kjer je predvideno nalaganje živali.Tako vsi lastniki najprej žival razvrstijo po lastništvu oz. po ušesnih značkah. To je tudi pogoj, da je žival sploh lahko na paši. Nato lahko vsi še pogledajo, če ni katera njihova žival končala pri sosedovem tropu in nato jo lahko brez hitenja naložijo in odpeljejo domov.

Pri gradnji koridorja je treba paziti na naslednje:

- dovolj širok lovilni del, vhodni del koridorja (kadar se spravlja živali z jagneti iz pašnika, najprej izločimo jagneta, šele nato izločujemo tudi večje in močnejše živali)

- izdelava pregradnega lovilnega dela (ko se trop živali zmanjša, lahko na tak način lovilni del pregradimo/zmanjšamo, živali bolj stisnemo)

- dovolj dolgo iztekališče (mesto, kjer se žival tretira; dolgo mora biti vsaj 10 ali 15 m, da se živali med seboj porivajo naprej). Tako tistim, ki tretirajo živali ni potrebno pripeljati vsako posebej iz lovilnega dela koridorja.

Pri lovljenju in spravljanju drobnice v lovilni koridor si lahko pomagamo z elektromrežo. Na tak način ustvarimo bolj učinkovito in široko prepreko za živali pri stiskanju v koridor, v primeru če bi se katera od ovc poskušala obrniti in pobegniti ven. Pri spravljanju živali v koridor s pomočjo elektromreže, le te ne izpuščajmo iz rok dokler nekdo od sodelavcev ne zapre leso koridorja za živalmi.