Marija
Zlatnar Moe
8. oktobra 2004
Kriteriji ocenjevanja
ali katere napake so najhujše
Za vse, ki se sprašujete, kako delujejo učiteljski možgani, ko popravljajo prevode: tole je približen hierarhično urejen seznam običajnih prevajalskih napak (se pravi, da so najhujše napake na vrhu, najmanj grozne pa pri dnu). Tudi znotraj vsake posamezne kategorije so nekatere napake hujše od drugih, vendar ne nujno v istem vrstnem redu, kot so navedene tukaj. Seznam je zelo okviren in seveda ni razdeljen po točkah, ampak mogoče vas vseeno zanima. Kriteriji so približno enaki pri vseh učiteljih, a kar je napisano tukaj, velja samo zame.
POMENSKE NAPAKE: kadar ciljno besedilo ali njegovi deli ne pomenijo prav nič, kadar je pomen bistveno drugačen (sem sodi tudi dodajanje ali uporaba napačnih konektorjev, npr. čeprav nam. in, pa tudi faktografske napake, to se pravi, napačni podatki (datumi, številke, strani neba, letnice, kdo je čigav zaveznik, kaj je uradno stališče in kaj osebno mnenje in podobno)) od tistega v angleškem besedilu... Če mislite, da imate zelo dober razlog za pomensko spremembo, to nekje povejte (v opombi, komentarju, opombi).
IZPUŠČANJE: v prevodu se izpuščanju izogibamo. Če že kaj izpustimo, moramo za to imeti dober razlog. Telepatske sposobnosti učiteljev se zmanjšujejo sorazmerno s količino prebranih prevodov. Če kaj izpustite, svojo odločitev v nekaj besedah utemeljite na koncu prevoda.
DODAJANJE gl. IZPUŠČANJE
JEZIKOVNE NAPAKE: najhujše so grobe jezikovne napake v slovenščini: napačna uporaba zanikanega rodilnika, (povratno-) svojilnih zaimkov, dvojine, neujemanje v osnovnih slovničnih kategorijah in podobne zadeve. Slovenščino morate zdaj že obvladati in konec. Druga kategorija napak so tiste jezikovne napake, do katerih pride zaradi interference, pa smo o njih vztrajno govorili že od začetka (npr. zapleti pri prevajanju Present Perfecta). Tretja kategorija so pa jezikovne napake, ki nastanejo, ker se angleščine še vedno učite in vas lahko včasih grdo preseneti (ko se npr. kakšna besedna zveza izkaže za idiom). Ta zadnja skupina napak je najmanj usodna.
SLOGOVNE NAPAKE: najhujše so tiste, na katere opozarjamo vse leto (educated guess: napake, ki nastajajo zaradi neupoštevanja ciljnega bralca in namena besedila). Sem sodijo napake na področju jezikovnih zvrsti in formalnosti, nepoznavanje slovenskih stalnih besednih zvez (idiomov), rekov, pregovorov, kolokacij, klišejev in kar je še tega, neupoštevanje ciljnega bralca in namena besedila, neupoštevanje sloga izhodiščnega besedila, neupoštevanje sloga ciljne besedilne vrste in podobno.
PRAVOPISNE NAPAKE: napačna raba ločil, velikih začetnic, napačno prečrkovanje lastnih imen in pojmov iz tujih kultur, neuporaba uveljavljenih slovenskih lastnih imen, bizarno besedotvorje in podobno. In v času zelo sposobnih računalnikov, ki pridno podčrtujejo vse mogoče, so tudi tako imenovane zatipkane napake prejkone nedopustne.
IN ŠE ZA KONEC: tudi izjemno dobre rešitve (to se pravi nasprotje napak) štejejo in vam zvišujejo ocene.
Marija Zlatnar Moe -- http://www2.arnes.si/~surmzlat/ --