Opr.št.: Pd 769/98

Z A P I S N I K

o glavni obravnavi pri Delovnem sodišču v Mariboru, Glavni trg 17, dne 16/12-1999

Navzoče sodne osebe:

Sodnik:                        mag.sci. Božidar Merc

Zapisnikarica:             Mladenka Fak

Sodnika porotnika:     Mario Žuraj
                                   Franc Toš

I N D I V I D U A L N I

D E L O V N I  S P O R

Tožeča stranka: mag. Danilo Filip Križman, Jocova 36, Maribor
                          - odv. Vesna Zakeršnik, Maribor

Tožena stranka: UNIVERZA V MARIBORU, Fakulteta za
                          strojništvo, Krekova 2, Maribor
                          - odv. Velimir Cugmas, Slov. Konjice

zaradi: trajnega presežka delavca

Pri razglasitvi predmeta obravnavanja ob 13.00 uri se zglasijo:

1. za tožečo stranko: tožnik osebno, odv. Vesna Zakeršnik
pooblastilo izkazano v spisu

2. za toženo stranko: odv. Velimir Cugmas
pooblastilo izkazano v spisu

Ob sklicu zadeve se ugotovi, da pristopijo vsi vabljeni. Vsa vabila so izkazana.

Senat sprejme

s  k  l  e  p

Glavna obravnava je javna in se prične znova zaradi spremenjenega senata.

Predsednik senata stranki opozori v smislu določbe 286. člena ZZP, da so dolžni na 1. naroku navesti vsa dejstva in predlagati oz. ponuditi vse dokaze, prav tako pa jih tudi opozori na zakonsko možnost poravnave.

Tožeča stranka navaja kot v tožbi in do sedaj, s spristavkom:

"Še vedno smatramo, da v postavljenem zahtevku v pripralvljalnem spisu ne gre za spremembo tožbe,saj je tožnik pred vročitvijo II. stopenjskega sklepa, vložil tožbo pri naslovnem sodišču, s katero je tudi zahteval poziv nazaj na delo. Pri tem je izkoristil možnost, ki mu jo daja zakon v primeru t.i. molka pristojnega organa in tožbo vložil na podlagi 105. člena ZDR v povezavi z 83. členom ZPDR.

V kolikor pa sodišče smatra, da gre za spremembo tožbe, pa tožnik predlaga, da sodišče dovoli takšno spremembo tožbe na podlagi 185. člena ZPP in sicer njegovega 1. odstavka.

TOžnik tudi smatra, da 15. dnevni rok, ki je bil določen v II. stopenjskem sklepu v konkretnem primeru ne more šteti za prekluzivni rok, glede na to, da je bila že pred tem vložena tožba pri pristojnem sodišču.

V zvezi z navedbami tožene stranke o pasivni legitimaciji, pa je tožena stranka na tožbi označena UNIVERZA V MARIBORU, zato menimo, da je podana pasivna legitimacija Univerze v Mariboru, ki je sprejela II. stopenjski sklep.

V zvezi z navedbami tožene stranke, da je nesprejemljivo primerjanje pavšalnega novinarskega pisanja z uradnimi akti toženke, pa tožnik navaja, da navedbe iz članka, ki ga je predložil, nikoli niso bile demantirane.

V zvezi z predloženo dokumentacijo, na katero se sklicuje tožena stranka, s katero dokazuje, da je izkazala ustrezno zaposlitev tožniku, pa je odgovoriti na to, da vsa dokumentacija izhaja iz leta 1994 in ne iz obdobja, ko je tožena stranka izvajala postopek ugotavljanja presežnih delavcev."

Tožena stranka odgovarja na tožbo in zatrjevanja tožeče stranke kot v odgovoru na tožbo in do sedaj, s pristavkom:

" Pravno naziranje tožnika je zmotno. O tem bo danes moralo odločiti sodišče in to svojo odločitev tudi utemeljiti. Dejstvo pa je, da je ne bo moglo z mnenjem tožnika, pač pa z določbami zakona, ki so nedvoumni.

Kar se tiče samega dokaznega predloga članka, ki je nesporno nedemantiran, je irrelevantno v tej pravdi. Bistreno za odločanje so akti poobl. organov toženke, kakor tudi po postopku in zakonu ugotovljena nepotrebnost dela tožnika pri toženki, in glede na edino možno varianto posledice sledjega, to je ne po svoji krivdi ali volji prenehanega mu delovnegaa razmerja. O samem dejstvu, da toženka drugega ukrepa za omilitev škodnih posledic prenehanja delovnega razmerja tožnika ni mogla sprakticirati, čeprav je to poskušala, pa bo potrdila danes zaslišana priča.

Dokaz: kot doslej."

Zaradi posvetovanja senata o prosecnih ugovorih s strani tožene stranke v zvezi s subjektivno razširitvijo tožbe in pasivno legitimacijo tožene stranke, da predsednik senata izprazniti razpravno dvorano.

Po posvetovanju senata sprejeme senat

s  k  l  e  p

Ugovor tožene stranke, da gre v obravnavanem primeru za subjektivno spremembo tožbe, ki ni dovoljena, in ugovor pasivne legitimacije Univerze kot tožene stranke, se zavrneta.

Obrazložitev:

Po oceni senata, je ne glede na dopolnitev tožbenega zahtevka  v celoti podana njegova identiteta od prvotno vložene tožbe, prav tako pa je tudi ves čas za pravdo med istima strankama v sporu.

Predsednik senata zgoraj navedeni sklep skupaj z obrazložitvijo javno razglasi.

Senat sprejme

d o k a z n i   s  k  l  e  p

O trditvah tožeče in tožene stranke glede zakonitosti opredelitve tožnika kot trajno presežnega delavca in v zvezi s tem o zakonitosti njegovega prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki se dopusti dokaz po vpogledu v:

1. sklep o prenehanju delovnega razmerja v prilogi A1, ki se prebere,

2. zahtevo za varstvo pravic tožnika v prilogi pod A2, ki se prebere,

3. II. stopno odločbo tožene stranke o zavrnitvi ugovora tožnika v prilogi pod B9, ki se prebere

4. pogodbo o zaposlitvi v prilogi pod A3, ki se prebere

5. dopis v prilogi pod A4, ki se prebere

6. ftk. v prilogi pod A5, ki se prebere

7. sklep o soglasju k sistematizaciji v prilgoi pod B2, ki se prebere

8. sklep o prenehanju dela inštituta za tehnologijo materialov v prilogi pod B3, ki se prebere

9. sklep o ugotovitvi obstoja trajnega presežka delavci v prilogi pod B4, ki se prebere

10. obvestilo sindikatu v prilogi pod B5, ki se prebere

11. mnenje sindikata v prilogi pod B6, ki se prebere

12. program reševanja trajnih presećkov v prilogi pod B7, ki se prebere,

13. kadrovska shema zaposlenih na inštitutu za tehnologijo materialov v prilogi pod B10, ki se prebere

14. zapisnik seje kolegija fakultete v prilogi pod B11, ki se prebere

15. dopisi v prilogah B12, B13, B16, B17 in B18, ki se preberejo

16. zapisnik inštituta za energetiko in procestno strojništvo v prilogi pod B19, ki se prebere

17. izvleček zapisnika odd. kemijske tehnologije v prilogi pod B14, ki se prebere

18. kot materialno pravo se vpogleda in prebere statut Univerze v prilogi pod B1,

19. Vpogledajo in preberejo se tudi vse ostale listine in priloge v spisu.

20. v dokazne namese se kot pričo zasliši dekana fakultete za strojništvo prof. Adolfa Šosterja.

Pristopi priča Adolf Šoster, sin Adolfa, rojen v Ljubljani, star 65 let, stanujoč Iztokova 39, Maribor, po poklicu dekan Strojne fakultete Univerze v Mariboru, državljan RS, brez razmerja do tožnika.

Pričo se opozori na dolžnost pričanja, na resnico in posledice krive izpovedbe ter na pravico, da lahko odkloni odgovor na posamezno vprašanje, če bi s takšnim odgovorom sebe ali svojega bližnjega sorodnika spravila v kazenski pregon, večjo sramoto ali materialno škodo.

Priča pove, da je pouk razumela, nato pa

i z p o v e :

" Sodišču uvodoma pojasnim, da je bil inštitut, v katerem je bil zaposlen tožnik, dejansko ukinjen. Zaradi tega so bili vsi, ki so delali na tem inštitutu opredeljeni kot trajno presežni delavci.

Inštitut je v skladu z veljavno visokošolsko zakonodajo. akti univerze in fakultete na transparenten način z drugimi fakultetami na svetu vodil redni uviv. profesor kot predstojnik inštituta.

Vloga predstojnika inštituta je to delo nštituta odločilnega pomena, saj le ob izpolnjevanju kadrovskega pogoja, da inštitut vodi redni univ. profesor, inštitut lahko nastopa na trgu in konkurira pri pridobivanju dela preko natečajev in razpisov. Ker v danem trenutku na fakulteti ni bilo več ustreznega univ. profesorja, ki bi lahko po odhodu prof. dr. Alojza Križmana in kasneje prof. dr. Petra Leša njiju nadomestil in prevzel vodstvo inštituta, je bilo potrebno inštitut ukiniti.

Pri tem želim povdariti to, da je s takšno kadrovsko praznino prenehala možnost, da bi inštitut pridobival sredstva iz naslova opravljanja naročenih raziskav oz. drugih tovrstnih projektov, saj mora biti v takem primeru nosilec projekta redni univ. profesor.

Ker je bila v določeni meri vloga ukinjenega inštituta tudi pedagoške narave, to dejavnost pa je bilo potrebno v okviru katedre na fakulteti nadaljevati, je tožena stranka reševala problem trajno presežnih delavcev iz ukinjenega inštituta tako, da je za tiste delavce, ki so bili že asistenti ali tehnični sodelavci slednje prerazporedila na drug inštitut in tako zagotovila nemoten potek pedagoškega dela.

Glede tožnika moram povedati, da je slednji delal izključno na raziskovalnem področju, ne pa na pedagoškem, zaradi tega tožena stranka zanj ni našla druge rešitve, kot prenehanje delovnega razmerja.

Glede rešitve za tožnika v smislu, da bi mu našli drugo ustrezno zaposlitev moram povedati, da si je fakulteta prizadevala, da bi mu poiskala ustrezno delo v okviru Fakultete pa tudi v okviru Univerze. Glede na takratno zasedenost in glede na specifičnost dela, ki ga je opravljal tožnik, upoštevajo potrebe pod njegovem delu, tožena stranka ni uspela za tožnika najti ustreznega delovnega mesta.

Moram reči,  da je bil tožnik deležen enako skrbne pozornosti s strani tožene stranke kot vsi ostali presežni delavci, s čemer hočem povedati, da smo se za njega v enaki meri, če ne še večji trudili, da bi mu našli ustrezno zaposlitev, ki pa je že iz obrazloženih razlogov ni mogoče tožniku zagotoviti.

V zvezi z raziskovalno dejavnostjo zgolj ilustrativno še povem, da se razmere na tem področju še zaostrujejo, saj je razpisov za raziskovalne projekte vsako leto manj, konkurenca pa je velika. Proračunski delež financiranja pa še zdaleč ne zadošča, tako da mora fakulteta za strojništvo celo izobraževalno dejavnost financirati iz nepropračunskih sredstev v višini 20%.

Na posebno vprašanje, kako to, da se je na seznamu trajnih presežkov delavcev inštituta znašel tudi redni profesor in zakaj slednji ni prevzel vodenje inštituta za tehnologijo materialov fakultete za strojništvo povem, da se je slednji predčasno upokojil in sicer gre za prof. Leša.

Povem še glede prof. dr. Alojza Križmana, da njegova tretjinska delovna obveznost na fakulteti ni temeljila na delu slednjega kot direktorja inštituta, ki je bil ukinjen, pač pa je imel slednji le tretjinsko učno obveznost glede izvajanja pedagoškega programa fakultete. Prof. Križman je bil namreč župan mesta Maribor in kot tak ni mogel biti še direktor inštituta."

Poobl. tožeče stranke zapusti razpravno dvorano in vloži stroškovnik.

Ker za pričo ni več vprašanj ter ni pripomb in tudi sama nima ničesar več za povedati, se zaslišanje sklene.

Priča stroškov ne priglaša in ne potrebuje potrdila o zglasitvi na sodišču.

Tožnik predlaga, da ga sodišče zasliši kot stranko.

Senat sprejme

dokazni sklep

V dokazne namene se zasliši tudi tožnika.

Pristopi tožnik mag. Danilo Filip Križman, sin Franca, rojen v Slovenj Gradcu, star 42 let, stanujoč Šober 35/b, Bresternica, zasebni raziskovalec.

TOžnika se opozori kot stranko na dolžnost izpovedi po resnici.

Tožnik izjavi, da je pouk razumel, nato pa

i z p o v e :

"Uvodoma povem, da v celoti vztrajam pri svojih navedbah v tožbi in dosedanjih pripravljalnih vlogah.

Glede predloženih dokazov s strani tožene stranke to je dopisov, iz katerih bi naj bilo razvidno, da se zame išče ustrezno delo, pa bi rad povdaril predvsem to, da sem jaz bil opredeljen za trajno presežnega delavca v letu 1998, dopisi, ki jih je predložila tožena stranka pa izhajajo iz leta 1994, zaradi česar po moji oceni ti dopisi ne morejo izkazovati aktivnosti tožene stranke, da bi zame našla ustrezno zaposlitev. Jaz sicer verjamem današnji izpovedi priče dekana fakultete za strojništvo, da je slednja torej tožena stranka tudi v letu 1998 iskala možnost da se me zaposli na drugem ustreznem delu, vendar pa menim, da tega tožena stranka z predloženimi dopisi iz leta 1994 tega ni dokazala.

Povem še, da nisem bil član sindikata in da nisem bil s tem mnenjem seznanjen prej, seznanil sem se šele tekom sodnega postopka."

Ker stranke ne predlagajo dopolnitve sodnega postopka ter ni pripomb in ni novih dokaznih predlogov, predsednik senata, ob spoznanju senata, da je stanje stvari razjasnjeno naznanil:

Dokazni postopk je končan.

S k l e p :

Glavna obravnava je končana.

Odločba izide pisno.

Zaključeno ob 14.30 uri.

Mladenka Fak