Na začetekNačin dela vodij laboratorija in inštituta lahko vidite iz zgoraj opisanih dejstev. Tukaj dodajam še ostale, ki niso nič manj pereči.
Prof. Peter Leš ni primeren za vodenje našega laboratorija, saj mu je področje, ki ga pokrivamo, v večjem delu neznano. Osebno je pod zelo močnim vplivom Alojza Križmana in ni zmožen neodvisnih odločitev, ki bi bile v dani situaciji nujne.
Do danes, kljub mojim rednim zahtevam, ni bil v stanju urediti niti sestanka med menoj in prof. Križmanom. Da je slednji z menoj prenehal komunicirati, je moral videti že na tistem sestanku konec septembra 1994.
V vse spletke se vključuje brez razmisleka. Nahujši primer je predlog za izvajalce programa na VSŠ, datiran s 3. aprilom letos. Eden naših sodelavcev je predlagan za tri predmete, ki z njegovim delom v okviru magisterija, doktorata in raziskav nimajo dosti veze.
Sam sem bil predlagan za popolnitev kadra na srednji tehniški šoli. Kakor da nihče ne ve, da imam več kot triletne izkušnje v industriji, deset let dela na fakulteti, delam na razvojno raziskovalnih nalogah z nekaj največjimi firmami v Sloveniji, da sem napravil enega boljših magisterijev na šoli (mnenje je iz drugih krogov), da imam sodelavce z Inštituta Jožef Stefan, Fakultete za strojništvo v Ljubljani, solidna znanja informatike v ožjem in širšem pomenu besede, aktivno znam dva svetovna jezika. Kljub blokadi v, zdaj že dobrih, zadnjih dveh letih se še krepko “držim nad vodo”, kar lahko ob vsaki priložnosti argumentiram.
To dejanje, izvedeno po nalogu prof. Križmana, je bilo izvedeno v smeri mojega odpusta in brez kakršnegakoli razmisleka.
Na sestanku pri vas 20. novembra ste mi predočili dopis prof. Leša kot predstojnika našega inštituta z dne 15/4 letos. Po vaših navedbah bi ga naj prejel od vas, kar ne drži. V njem je naveden kup zavajajočih netočnosti:
Poročila štev. 2I-118/93-AK/DN (na drugi strani, 4 pika) ne poznam. Zadnji stavek, da bi naj opustil komplicirano in zelo drago eksperimentalno delo, je laž. O tem ni bilo nikoli govora, kar se vidi recimo iz mojega poročila za MZT, ki je tam zavedeno pod številko 6675-795-013, datirano pa je z moje strani s 14/9-1994.
Pod naslednjo piko, še vedno na isti strani, je navedeno poročilo štev. 2I-1137/94-AK/SH. Tudi tega poročila z dne 28/7-1994 še nisem videl. Prof. Leš prepisuje malo nerodno in nejasno. Nakazuje, da bi naj bil jaz kriv za zastoj, ker bi naj zavlačeval z oddajo potrebnih rezultatov raziskovalnega dela.
Kot sem omenil, je bil moj doktorat sestavljen iz dveh delov. Eksperimentalni ni mogel biti gotov, ker zanj očitno ni bilo interesa. Nazadnje je Alojz Križman o tem rekel, da je to, kar sem dobil (tistih 25 % od načrtovanih sredstev iz razvojno raziskovalne naloge) vse in da naj s tem končam. Vprašanje, ki je sledilo z moje strani, je ostalo brez odgovora (vprašal sem, kako naj sploh začnem izvajati kakršnekoli meritve, če nimam niti računalnika v katerega bi vtaknil tisto 5,000 DEM vredno karto za zajemanje podatkov. Da o ostalih enako pomembnih stvareh ne govorim).
Naslednji pogovor (enako kot ostali nekje na hodniku in v naglici) je bil o novi temi, ki bi bila manj draga v smislu poskusov. Takrat sem odvrnil, da se je potrebno o tem resno pogovoriti. Do sestanka ni prišlo nikoli. Oba kratka pogovora sta bila spomladi 1994.
“Teoretični” del doktorata pa je delno sad skupnega dela, vsebuje neke elemente, ki se dajo zelo lahko kopirati. Izdelani so bili za moj doktorat in dokler jih v okviru njega ne uporabim, jih ne dam nikomur; najmanj seveda takšnim, ki kuhajo tovrstne godlje.
Namen vseh dejanj je bil, da se me znervira to takšne mere, da bi storil kakšno neumnost in bil disciplinsko odpuščen. Ali pa da bi dal odpoved sam, kar se kaže z zapiranjem informacij, odvzemom vseh normalnih pogojev dela, blokiranjem mojih dogovorov, širjenjem neresnic o meni in mojem delu ipd. Kakorkoli se zadeva obrne, je ena stvar čisto jasna (vsaj meni); prof. Alojz Križman je strokovno in človeško odpovedal. Popolnoma. Žal ne samo pri meni in mojem doktoratu, kar se bo pokazalo zelo jasno prej ali slej.
Na tretji strani, na koncu odstavka za prvo piko, piše, da bi naj bil dobil informacije o mojem odpustu tudi od dekana takrat še Tehniške fakultete. To se ni zgodilo. Očitno je, da o poteku mojega odpusta nisem bil obveščen kot je za takšne zadeve normalno in celo predpisano.
Zapis pod drugo in tretjo piko na isti strani se navezujeta. Resnica glede moje izjave, da “…sem strojnik in da pri metalurških predmetih ne bom kandidiral za asistenta…” je izvzeta iz konteksta in zelo zavajujoča. Trdil sem in še vedno trdim, da je zelo kratkovidno zaposlovati ljudi s strojniško predizobrazbo pri predmetih, ki spadajo v metalurško sfero (upam, da mi tega ni potrebno podrobneje razlagati).
Trditev, da sem izjavil, da t.i. metalurški predmeti zame niso primerni, je celo nesmiselna, saj sem vendar kandidiral za področje gradiva.
Poleg tega so bile vse moje trditve, kakršnekoli že, izrečene pred odločitvijo senata o moji vlogi. Takrat je bil govor o tem, naj jo umaknem in vložim novo. V dopisu, iz katerega sem za odločitev senata zvedel (1/5-244/96-KŽ z dne 25/4-1996 ) ste inštitut izrecno zadolžili, naj določi predmete, za katere naj kandidiram. Do danes tega niso storili, kar je pri vsej zadevi najhujše in prav lepo oz. grdo dopolnjuje sliko stanja.
Za peto piko na isti strani piše, da bi naj, glede na moje poročilo o opravljenem delu v 1995. letu, ustavil delo na raziskovalnem področju oz. doktoratu. To ne drži.
Dejstvo je, da je bilo delo na t.i. drugem doktoratu z delovnim naslovom “Simulacija prenosnih pojavov pri agregatni preobrazbi kovinskih sistemov” blokirano. Sam sem se lotil raziskovanja drugih podobnih področij, kar je v poročilu jasno napisano in je bilo spregledano. Upam, da pomotoma, čeprav po vsem, kar se dogaja, v to dvomim.
O tem, kako izgledajo odnosi med delavci laboratorija, ko ni pravega vodenja, tukaj ne bom pisal.