Moj doktorat je (bil) zastavljen iz dveh bistvenih delov; laboratorijskih meritev in numeričnega modeliranja (glejte dopis MZT, ki je tam voden pod številko 6675-795-013). Za prvega je bilo potrebno obsežno opremljanje obstoječe naprave za kontinuirno litje.
Na srečo mi je uspelo, da smo začeli sodelovati s štirimi največjimi firmami iz metalurške stroke in Inštitutom Jožef Stefan. Zainteresirali smo pristojne za sovlaganje v vrednosti okoli 120,000 DEM v okviru raziskovalno razvojne naloge “Prenos toplote in snovi pri kontinuiranem ulivanju”. Omeniti moram, da sem kot edini , ki je delal na nalogi v laboratoriju, zbral v njenem okviru okoli 40,000 DEM in nabavil opreme za slabih 35,000 DEM (zapisani po spominu). Večina sofinancerjev si je premislila, saj od vodstva laboratorija ni bilo prave podpore.
O vsebini naloge ni bilo do začetka 1994. leta nikoli nobenih pripomb glede vsebine in obsega. Priznati moram, da je bilo vse skupaj zastavljeno v preširokem okviru. Vzrok je bil v glavnem slabo opremljen laboratorij, ki ga je (bilo) potrebno posodobiti.
Oprema je bila v večji meri preizkušena po dostavi. Od takrat naprej (približno od konca leta 1993) leži neuporabljena v laboratoriju.
Za "minimalno" nadaljevanje posodobljanja naprave bi potreboval po predračunu iz začetka leta 1994 še okoli 22,000 DEM. Prošnja zanje je bila spomladi 1994 ostro zavrnjena, denar za izlet z najetim kombijem, polnim članov našega laboratorija, na sejem v Düsseldorf, pa se je seveda našel. In verjetno še za kaj, saj so sredstva tisto leto na računu stroškovnega mesta izredno hitro kopnela.
Z omenjenimi sredstvi bi aktiviral že nabavaljeno opremo in bi lahko začel z minimalnimi testiranji. Imel bi tudi že nekaj za pokazati in bi lahko pričakoval dodatne interese za sovlaganje. Tukaj naj samo omenim, da sem imel zanimiva povpraševanja v zvezi z vizualizacijo in krmiljenjem procesov, na osnovi katerih sem sklepal, da bi bilo možno storitve s tega področja tržiti. To sem nekajkrat omenil, takratnemu predstojniku našega oddelka pa tudi napisal.
Naprava za kontinuirno litje ni bila zagnana niti poskusno že več kot dve leti, vanjo vloženo delo propada - navkljub dejstvu, da so bili rezultati raziskav na njej tržno zanimivi. Tudi ostala oprema ni izkoriščena kot bi, glede na svojo vrednost in namen nabave, morala biti (npr. okoli 250,000 DEM vredni elektronski mikroskop).
V jeseni 1995 sem se dogovoril za sodelovanje pri raziskovalno aplikativni nalogi “Modeliranje kontinuiranega ulivanja”, ki predstavlja smiselno nadaljevanje naloge “Prenos toplote in snovi pri kontinuiranem ulivanju” iz obdobja 1991-1993. Ustni dogovor z vodjo naloge je bil, da bi lahko dobil laboratorij slab FTE (točno 1600 ur) na leto. Alojz Križman je potem uredil, da je iz pogodbe nastalo 50 ur. Vse je izpeljal tako, da z menoj ni izmenjal niti besedice.
Mimogrede naj omenim, da je pogodba za to nalogo in za enak obseg ur podpisana samo še za letos in tako iz tega naslova zaključena. Vodja je pripravil njeno nadaljevanje za naslednja tri leta. Tokrat nas, bolje rečeno mene, verjetno ne bo zraven.
MKE paket SIMTEC je takšen, kot je bil v času nabave 1991. Teče na 6 let starem računalniku. Čeprav sem se že v drugem letu uporabe dogovoril za najnovejšo verzijo programa, do danes dogovorjenega plačila za inštalacijo (povratne letalske karte Düsseldorf-Graz) ni.
Prof. Alojz Križman se je, tako sklepam žal samo po njegovih dejanjih, odločil, da bo posodabljanje laboratorija praktično ustavil. Dodatne opreme kontinuirne naprave, sistema za zajemanje in prikazovanje podatkov, informatizacije delovanja laboratorija itd. tako v doglednem času ne bo. O teh namerah po mojem vedenju ni obvestil prav nikogar, najmanj seveda mene.
Pred letom dni se je prof. Križman odločil za nabavo dodatne opreme za optično mikroskopijo. Nabavna cena znaša okoli 70,000 DEM, kar predstavlja skoraj celotni manjkajoči denar za predvideno dodatno opremo za napravo za kontinuirno litje oz. trikratno vrednost za t.i. prvo stopnjo dodatnega opremljanja. Signal je bil s to odločitvijo jasen - moje delo je odpisano v celoti.
Naj dodam, da v zadnjih treh letih nismo imeli pomembnejšega obiska strokovnjakov - niti domačih, kaj šele tujih. Tisti, ki so bili tukaj prej, se niso več oglasili. Glede na razmere v laboratoriju je njihova reakcija razumljiva.
Poraba finačnih sredstev (poleg vsega se je našel denar še za moj, sicer krepko in verjetno protizakonito znižani osebni dohodek) kaže, da glavni vzrok za moj odpust, to je pomanjkanje finačnih sredstev, ni bil resničen.
Že na osnovi te informacije vidite, da je pregled poslovanja laboratorija nujen. Zahtevam, da ga sprožite čimprej oz. podatke vsaj ustrezno zaščitite.
