mag. Danilo F. Križman
Jocova ul. 36
2000 Maribor

tel.: 062/102 462
fax: na zahtevo (PC)
e-pošta: danilo.krizman@volja.net
WWW: come.to/krizman

1. Datumi dejanj v postopku odpusta

Datumi na dokumentih o odpustu oz. z njim v zvezi so preblizu. Mnenje sindikata ima datum 26. 3., program reševanja trajnih presežnih delavcev 30.3. Sam sem dobil odločbo o odpustu, ki nosi datum 30.3. Prva zadeva, ki je kazala, da se nekaj dogaja, je sporočilo z naslovom “Sklep o ugotovitvi obstoja trajnega presežka delavcev”, ki nosi datum 20.3. in je bil nalepljen na oglasno desko ter poslan sindikatu SVIZ.

Odpravnina je bila izplačana v višini 831.129,80 SIT dne 6.1.1999. Pravilno bi bilo na dan odpusta 20.12.1998, kakor je pisalo v sklepu o prenehanju delovnega razmerja in piše v kolektivni pogodbi. Poleg tega je osnovana na protizakonito znižani plači, ki je predmet druge tožbe.

2. Protipravni razpust inštituta

Laboratorij za raziskavo materialov, v katerem sem delal, je bil del Inštituta za raziskavo materialov. Decembra 1997 so inštitut razpustili, ker bi ga lahko, glede na habilitacijski naziv, vodil samo Alojz Križman. Takratni vodja g. Leš je namreč odhajal v pokoj. A. Križman je bil v tistem času še župan mesta in očitno ni hotel prevzeti vodenja. Po 291. členu statuta univerze bi moral o preoblikovanju inštituta odločati senat fakultete. To se (skoraj) zagotovo ni zgodilo, saj bi mi pisno zahtevane zapisnike zagotovo poslali ali pa jih vsaj priložili kot dokazno gradivo za sodno obravnavo.

V intervjuju v dnevniku Večer, dne 19.1.1999 na strani 22, je dekan TF MB g. Adolf Šostar izjavil, da inštitut ni bil razpuščen, ampak samo pripojen drugemu inštitutu in da bo Alojz Križman, ko se vrne na univerzo (takrat je bil župan mesta) lahko dobil inštitut nazaj.

Mimogrede: zapisnikov senata fakultete nima niti sindikat (čeprav jih baje redno zahteva), kar odpira nekaj zanimivih dimnezij problema.

3. Mnenje sindikata

Mnenje sindikata SVIZ je zelo "nesindikalno", saj samo povzemajo dejstva vodstva fakultete. Ne navajajo, da nisem njihov član, kar je nedvomno zavajujoče, saj imamo še en sindikat kateremu bi lahko pripadal. Mnenje so očitno spisali v rekordnem času (glejte problematične roke pod točko 1), kakršnegakoli resnega dejanja za razsvetlitev situacije niso izvedli. Informacije o mojem stanju so dobili pravočasno in bi lahko podali ustrezno mnenje tudi brez soočenja oz. zaslišanja obeh strani. Poleg tega mnenja nisem dobil na vpogled ali vsaj v vednost (razlog za to mi je sedaj jasen) in sem ga videl šele, ko je prispel predloženi material s sodišča.

Mimogrede: konec leta 1994, ko so me začeli prvič odpuščati, je mnenje sindikata nastalo tako, da me je takratni vodja poklical, se z menoj pogovoril in mi napisano mnenje poslal v vednost. Isti sindikat z drugim vodjem pa je naredil opisano skrpucalo 4 leta kasneje.

Kršenje kolektivne pogodbe (za raziskovalno dejavnost in/ali za dejavnost vzgoje in izobraževanja):

Sindikat ni dobil programa presežnih delavcev pravočasno (24. člen KPRD)

Dekan me ni obveščal o aktivnostih z odpustom (42. člen KPRD, tudi 17. člen KPDVI)

Dekan večkrat ni upošteval 30 dnevnega roka za odgovore na moje pisne pobude (16. člen KPDVI)

 

4. Odpustili so me kot zaposlenega za nedoločen čas

Dejstvo, ki je sumljivo, sta dva zaposlena v laboratoriju. Po tistem, ko sem sam že magistriral (leta 1990) so nastavili dva nova uslužbenca; ga. ******* in g. ********. Oba imata oz. sta imela enako predizobrazbo kot jaz (dipl. inž. strojništva), delala sta celo enako ali zelo podobne zadeve - predvsem v pripravi na magisterij. Tako je bilo očitno, da sta nastavljena zaradi mojega “odstrela”. ****** je bil celo predviden, da doktorira, pa mu kljub vsestranski pomoči v laboratoriju do danes, ko je presegel rok že za debeli dve leti, ni uspelo.

V programu reševanja trajnih presežnih delavcev so navedeni vsi zaposleni v takratnem inštitutu razen tehničnega sodelavca, g. Roka Šuleka (ki je sindikalni zaupnik, kar je samo zanimivo, ni pa bistveno) - pod točko 2. Pod točko 3 piše, da med presežke ne morejo uvrstiti ga. ********, ker je na porodniškem dopustu. Popolnoma izpustijo g. *******, ki je v enakem položaju kot ga. Rudolf, to je zaposlen za določen čas in z enako izobrazbo.

Izvolitev v asistenta so za ******* opravili brez zastojev in praktično takoj, mene volijo v asistenta že peto leto. Prošnjo sem namreč oddal septembra 1994, na moje urgiranje pa ni bilo prav nobenega odziva (to je predmet tožbe na Upravnem sodišču v Mariboru).

Poleg vsega je zanimivo tudi obnašanje vodstva pri postopku izvolitve v višjega predvatelja v programu VSŠ. Mene so zavrnili z enostavčnim dopisom, na dopise za dodatne informacije in ponovni postopek v skladu s statutom univerze ni bilo odgovora (tudi to je predmet tožbe na Upravnem sodišču v Mariboru).

5. Odpust je samo manjši del vsega dogajanja

Odpust je končno dejanje štiriletnega šikaniranja in ga je težko obravnavati ločeno oz. samostojno. Umestno bi bilo združiti vse tožbe v eno in obravnavati problem celovito.

Zahteve

Prejel sem 831.129,80 SIT dne 6.1.1999, moral bi jih na dan odpusta 20.12.1998. Zamudne obresti za ta čas znašajo 8.045,30 SIT.

Premajhna odpravnina, saj je osnovana na nezakonito znižani plači. Pravilna bi bila 1.225.867,18 SIT. Razlika znaća 394.737,38 SIT.

5 plač pavšalne odškodnine zaradi kršitve postopka pri odpuščanju (46. člen KPRD)