Otok iskrivih oči in raznolike narave (1)

SULAWESI (Celebes) leži vzhodno od Kalimantana (Bornea). Je eden večjih indonezijskih otokov. Razvejanost goratega otoka, močno poraslega z deževnim pragozdom, spominja na orhidejo. Nekaj je globokih, povečini samotnih jezer. Obalo, ki meri okoli 5500 km, obdajajo manjši otočki in koralni grebeni. Zaradi bližine prelomnih zemeljskih con je otok poznan po močnih-katastrofalnih potresih in vulkanskih izbruhih.

Naši vtisi s potovanja po tem otoku so nepozabni. Neokrnjena narava s poraslo džunglo, prijaznost ljudi in njihove navade, segajoče iz pradavnine, so nas nagovarjali z globokim sporočilom. Srečati se ob pokopu umrlega, ki ga pospremi sprevod ljudi v raznih nošah, biti navzoč pri darovanju živali, katerih duša naj bi pomagala pokojni duši k zveličanju, je enkratno doživetje. Pa sejmi, posebej na severu otoka, kjer vidiš med bogato ponudbo tudi pse, netopirje in podgane. Pogled v žrelo delujočega vulkana, poslušanje žuborenja vode v zalitem vulkanskem kraterju, vdihavanje z žveplom pomešanega zraka iz kadeče se zemeljske razpoke in jezera blata v bližini, pomešanega z žveplenim dimom, nas je navdajalo z negotovim občutkom bivanja. Pri plavanju smo uživali ob pogledu na bogat svet morskih koral. Navdušil nas je tudi živalski svet: videli smo pitona, krokodile, najmanjšo opico na svetu, okoli 200 gr težke tarsius specter, udomačene črne opice macaca nigra… O vsem tem in še več boste izvedeli ob branju tega prispevka.

Zemljepisne značilnosti in opredelitev področij

Otok Sulawesi je po površini devetkrat večji od Slovenije, po številu prebivalstva pa sedemkrat. Je eden večjih izmed petnajstisoč indonezijskih otokov. Tako kot večina drugih otokov, je tudi ta pretežno vulkanski – ima 10 aktivnih vulkanov. Je gorat-hribovit otok z ozkimi dolinami, ki so jih vklesale deroče reke. Poleg ozkega obalnega pasu je še nekaj ravnin (npr. Tana Toraja). Ima dokaj uravnovešeno podnebje s sušno dobo od avgusta do septembra in deževno od decembra do februarja, s povprečno letno temperaturo okoli 26^oC in maksimalno dnevno temperaturo 35 do 36^oC. Sulawesi je upravno razdeljen na štiri teritoriane enote: na Severno provinco, Centralno provinco, Južno provinco in Jugozahodno provinco.

Severna provinca je poznana predvsem po vulkanih. Njihova aktivnost je po izlitju lave pripomogla k veliki rodovitnosti tal Med vulkani sta najbolj znana Gunung Saputan in Gunung Ambang. Glavno mesto province je Manada. Severozahodno od tod so otoki Bunaken, znani po koralnih grebenih in bogatem podvodnem življenju.

Centralna provinca je druga največja upravna enota Sulawesija. Združuje otoke na severu in polotoke na zahodu. Otočje Togian je na severu, otočje Banggai pa na jugu. Togiansko otočje ima  veliko belih plaž in lepe kotičke za potabljanje. Višavje v nacionalnem parku Lore Lindu je izvrstno področje za pohodnike – treking. Petnajst kilometrov od tod, v dolini Bada, so znani megaliti. Glavno mesto province je Palu.

Južna provinca je najgosteje naseljena, tudi zato, ker je tod sorazmerno veliko ravnine. Glavno mesto je Makassar in je drugo največje mesto vzhodno od Jave. Severno od Makassarja je Parepare, drugo največje prstanišče Sulawesija, hkrati pa nakupovalno postajališče popotnikov, namenjenih v znamenito Torajo, okoli 400 km oddaljeno od glavnega mesta Južne province. Obiskovalci se ustavijo v Rantepau, da bi bili priča pogrebnim slovesnostim, si ogledali lesene domove in kašče-znamenite tangkonane ter grobove (viseče grobove, grobove v votlinah in vdolbinah kamnitih sten).

Jugovzhodna provinca je najmanj obiskano področje Sulawesija. Pokrito je večinoma z nižinskim deževnim gozdom in močvirjem, ki nudijo izvrstne pogoje komarjem-prenešalcem malarije. Za obiskovalce so najprimernejši otoki  Butona in Nune, ob katerih je velika možnost za potapljanje. Glavno mesto je Tukangbesi.

Vtisi s potovanja

 Nedelja, 31. oktobra 2004: Na brniškem letališču smo se zbrali tile popotniki: Marko, Mitja, Aleš, Angelca, Maja in Mojca. Z brniškega letališča smo poleteli proti Frankfurtu, od tod dalje pa proti Kuala Lumpurju v Maleziji, kjer smo po 12-urni nočni vožnji pristali naslednji dan ob 7 uri.

Ponedeljek, 1. novembra: S Kuala Lumpurja smo nadaljevali let proti Denpasarju na Baliju – otoku bogov, kot mu pravijo nekateri. Srečali smo se z vročino in vlago, zato smo se po pristanku najprej osvežili v vodi Indijskega oceana; ob njem je znamenita široka plaža z mivko, v zaledju nje pa prijazni domačini-prodajalci spominkov. Ker brez spominkov ne gre, k njim sodijo tudi nakupi zlasti značilnega saronga. Nato smo odšli na sprehod po mestu, vendar ne za dolgo, saj nas je vročina, na katero še nismo bili navajeni, usmerila ponovno v morje. Malo, vendar ne zadosti ohlajeni, smo proti večeru odšli v hotel Dianapure Wine Cottage. Zaradi obilne zaloge okusne hrane, ki smo jo použili med potovanjem v letalih smo si namesto večerje privoščili post. Zvečer smo še malo posedeli v odprti hotelski restavraciji, saj nam je hlad prav dobro del.

Torek, 2. novembra:Vstali smo ob šesti uri. Po zgodnjem zajtrku smo se odpeljali na letališče Denpasar, od koder smo nadaljevali let proti Makassarju na otoku Sulawesi. Tam smo se srečali z našim krajevnim vodičem Daudom Rapa, ki bo prevzel skrb za nas od Toraje proti severnemu delu otoka. Do Toraje smo potovali v skupini desetih Slovencev, ki jo je po programu »Indonezijski trojček« (Java, Bali, Sulawesi) vodil Brane Čampa. Okoli 400 km dolga pot, za katero smo porabili dobrih osem ur, nas je vodia po dobro vzdrževani ovinkasti asfaltirani cesti preko hribovja, gora in dolin. Vozili smo se po džungli, kjer se nam je spočil pogled na raznoliko bujnem zelenju, dalje skozi vasice; sem in tja se nam je razprl tudi pogled na sinje modro morje. Med potjo smo se ustavili ob morju v majhnem lokalu – v slogu bambusovih kolib. Po okrepčilu smo nadaljevali pot proti Toraji, kamor smo prispeli pozno ponoči. Namestili smo se v lesenem hotelu Toraja-Torsina blizu mesta Rantepao.

Za Tano Torajo, 800 m visoko planotasto pokrajino pravijo, da tamkajšnji ljudje živijo zato, da bi umrli. Brane, ki je vodil do tu obe skupini slovenskih popotnikov, nam je dal tale napotek »Pustite se presenetiti. Z mislimi se ne obremenjujte, saj ste na dopustu«. Prav je imel. Dogodki so se odvijali kot v filmu, mi pa  igralci v njem; kmalu so nas napolnili nekako mistično, da smo postali del tamkajšnjega življenja.