Nacionalni park Masai Mara se nahaja na jugozahodnem delu Kenije in je del Velikega vzhodno-afriškega tektonskega jarka in obsega 1500 km2 rahlo valovite pokrajine. Skozi park tečejo reka Mara in njeni pritoki; ob njih pa so sem in tja krpe zelenega deževnega tropskega
gozda. Park pokriva savansko rastlinstvo: predvsem trave, nizko grmičevje in posamezne akacije.
 

V Masai Mari živi izredno veliko živali; ob občasnih selitvah proti Serengetiju in nazaj se vije skozi savano na tisoče in tisoče živali. V parku so zastopane skoraj vse velike afriške živali: levi, panterji, gepardi, sloni, kafrski bivoli, črni in beli nosorogi, žirafe, zebre, opice, gazele, antilope, hijene, šakali, gnuji, ki so najpogostejša hrana levom in še nekatere druge manjše živali, med katerimi velja posebej omeniti munge, ki so izredno spretni pri lovljenju kač.
Iz Nairobija do Masai Mare smo se vozili z Landroverjem dobrih pet ur, najprej po asfaltirani cesti, nato pa po makadamski poti polni jam in izboklin. Nastanili smo se v Mara Simba Lodgu, naselju izredno prikupne arhitekture. Lodg stoji neposredno ob reki Mari, v kateri živijo krokodili in lenarijo povodnji konji.
V parku smo najprej srečali gazele in zebre, za tem pa smo naleteli na tisoče in tisoče gnujev - nismo mogli verjeti očem, da jih je lahko tako veliko. Imeli smo srečo, da se je prav tedaj velikanski trop gnujev zadrževal ravno v Masai Mari in ne v Serengetiju, sosednjemu parku v tanzaniji. Gnuji se namreč selijo glede na možno pašo. Naleteli smo tudi na slone in šakale, ne pa tudi na leve, po katerih je park najbolj poznan. Bili smo kar malo razočarani: ťpark levov, levov pa nikjerŤ. Vendar, naslednji dan je bilo drugače: komaj smo zapustili v zgodnjem jutru Lodg, že smo naleteli na levinjo, kakšen kilometer za tem, ob nizkem grmičevju, na pet mladih levov, pa na leva in levinjo, nato na tri levinje in nekaj stran še na levinjo z dvema mladičema. Našteli smo jih štirideset.
Ko smo se levov nagledali, smo pot po safariju nadaljevali. Najprej smo naleteli na gnuje, potem na munge, zebre, šakale, hijene, gologlave jastrebe... Zanimivo je bilo opazovati, kako je hijena izpod kljunov teh ujed mirno odvlekla v bližnje grmovje ostanek ponoči pokončanega gnuja, ne da bi ji ti mesojedi ptiči nasprotovali. Posebno predstavo pa nam je uprizoril gepard, ko je napadel več kot dvesto gnujev. Pri poskusu ulova je bil sicer neuspešen, čeravno je bil hiter kot strela. Če bi zmogel pri hitrosti skoraj sto kilometrov na uro napravil manjši zavoj, bi mu gotovo napadena žival ne ušla. Srečali smo tudi žirafe, ki so s pokončno glavo korakale mimo nas proti svojemu, nam nepoznanemu cilju. In ker se je približevala noč, smo morali iskanje panterja in nosoroga opustiti, v želji, da ju bomo videli v naslednjem nacionalnem parku Lake Nakuru.

Nazaj na prvo stran