Štendler Matej
Origen in evharistija
1. Oseba
Origen je bil rojen v Aleksandriji, okoli leta 185. Šolal se je pri Klemenu Aleksandrijskemu v katehetski šoli, katere vodstvo je kasneje prevzel. Veliko je potoval, tudi v Rim, sprl se je s svojim škofom in se na koncu ustalil v Cezareji v Palestini. Tam je bil posvečen v duhovnika, pridigal ljudstvu in se posvečal eksegetskemu delu. Leta 250 je Decij sprožil preganjanje kristjanov, Origena so ujeli in mučili. Sicer je preživel, a je za posledicami kmalu umrl, okoli leta 253/254.
2. Nauk
Origen je vsestranski človek in obvlada veliko stvari. Ohranjenih je okoli 2.000 njegovih del. Med njegovimi eksegetskimi deli najbolj izstopa Heksapla, ki je prva tekstno-kritična izdaja SP. Druga njegova eksegetska dela obsegajo tudi sholia (preprosti komentarji na robu besedila), homilije (razlaga SP znotraj bogoslužja – razlaga cel Pentatevh) in komentarje. Omeniti je treba tudi njegovo apologijo Contra Celsum. Naj omenim še njegovo delo O molitvi, v katerem Origen odgovarja na vprašanje, kaj je molitev in zakaj sploh moliti.
3. Nauk o evharistiji
Za Origena je zakrament evharistije zaužitje kruha, ki s krepostjo molitve postane telo, ki posvečuje tiste, ki ga uživajo z iskrenim namenom. Evharistijo označi kot sam Logos. Origen v evharističnem hranjenju telesa s kruhom vidi simbol Besede, ki je duhovna hrana in je poenotena z intelektualno in moralno hrano, ki jo najdemo predvsem v Svetem pismu, pravilnem nauku in mistični kontemplaciji. Ko zakrament sprejmemo z uravnoteženim umom, nahrani telo in duha. Vendar Origen izrecno poudari, da udejstvovanje v obhajilu brez duhovnega zavedanja nima nobenega učinka. V takem primeru je kruh le navadna hrana. Duhovne hrane, ki prinaša nesmrtnost tistim, ki se udeležujejo obhajila z globoko vero, pa ne smejo jesti nevredni ljudje, ker je odvisna od duhovnega udejstvovanja v božji besedi. Zaužitje evharistije pri bolni duši povzroči obsodbo te duše na hudo (kot primer je navedena zadnja večerja in Judova smrt). Beseda prinaša zdravi duši odrešenje, bolni duši pa lahko prinese hudo zlo. Prav tako Origen v komentarju Mt 26,23 pravi, da kdor prejme obhajilo, medtem ko rovari proti svojim bratom, oponaša izdajalca Juda in ga posledično čaka tudi podobna usoda.
Viri in literatura:
Zapiski s predavanj pri predmetu Patrologija na Teološki fakulteti v Ljubljani
Hamman G. Adalbert, Korenine naše vere, Ljubljana 1992.
Coptic Ortodox Church Network http://copticchurch.net/topics/patrology/schoolofalex2/chapter14.html