Listje ta deuiga kastajne n lipe. M. R. je listje utoknu kar u tista napraua, ka s saje suetlaba uašlata, kar ji pride u račie, n use ukop zapiše ntu računska škatla.
Listje ta deuiga kastajne n lipe. M. R. je listje utoknu kar u tista napraua, ka s saje suetlaba uašlata, kar ji pride u račie, n use ukop zapiše ntu računska škatla.
Taprej paglejma zapisnik tele seje. Zapisnik je zapisan u lípm slovejnskm jeziku. Je tulk čitliu, de ga ni tríba paseb raskladat n ga lahku usak prebere n zastuop, še če ni Crklan. S saje raka ga j napisau Mateuž Razpet - (Palanc ??; če kešn brauc uí ki ueč uat tega maža, nej tú napiše na spuodn naslou. Mogu j bit zla brihtn za tiste cajte). Še pa ta druj uojsk je že z mašina napisan kešn zapisnik u slovejnskm jeziku, pa ga ne takat n danc ldie nisa n na boje zastapil.
Spadi sa patpisane takatne uaške starešine - zdej sa tú suétniki - uapčine crklajnske:
Cimala je bi takat župan crklajnski. Pat ta zapisnik se j kar duakat patpisau. Mrbit zatú, ka j mogu presuojat taka pamembna ríč, kot sta ble tist duí mičken dreuies al de b bel držalu. Mrbit je pa tut zapisuauc Mateuž Razpet bi má fajhtn, de j zapisualne bukue čie pad ngoua raka duakat pohnu, uan pa duakat patpisau. Tú b se danc nkukor na moglu ueč zgadit. Sam župan Cimala je za Cierkna tizga cajta tulk nariedu, de b blu uat nega niki lpú paseb napisat, de b u Cierknam ma zasuítu, bi djau. Búj muoš je že p'or ta starih Crklanah čest pazablen. U Cierknam je pustu n kop sajga díla. Rís je tut, de sa tejčes uan n Crklani imíl ma srejče, de sa tut z Dunaje ma ueč dnara dabil, ka sa glajzi šli npar metrau tut pa crklajnskmu kamunu, ka sa želíznca pa Bašk grap dílal. Zglieda, de j znau prmoknt lančk takat, ka j teklu mlíka. Uadauat, jeletrika, kanalizacije, pa tut cerkuiena ura je na u'orh zgunou dau premoknt, de se j pa cílmu Cierknu uidla. Prej sa bli ldie bel če prač uat cierkue bel zgoblen, ka nisa uidl, kulk je ura. Še danc je kajt takih. Muoš, kukor je bi duobr, je pa ta prej uojsk, ka mu Italje ni pasa, čie u Jeblana pamoknu.
De blu crklajnskm braucam bel jasnu, zaki se gre, blu tut tríba pauídat, de j bi Jakob Tavčar - Čienda in Jakob Bevk - Laurin, gaspadar Laurinajga malna, ka j stau takat zraun Čienda. Zdej ni benga sledu uad nega, de j kodi tam bi. Tú b blu danc nasprút blokau čes Zapuoška, čes gar prot Púrznu uabrnen.
 |
 |
| Jakob Tavčar - Čienda | Jakob Bevk - Laurin |
Na kancu zapisnika je lpú uidet, de sta uabí dreuíes prežuí kamunska seje, ka gar naštítm pametm ldiem ni blu težkú uadlačit, kaku b blu prou. Pa še Čienda n Laurin sta dabila ta saju, kar sta jeska.
Pat stara Austrje, ka se j pisau ta zapisnk, je bi deui kastajn paradnu dreú za parke n dreuorede. U Cierknam sa bli takat kar trije usajen n usi trije sa že šli prezgudi pakalafuri. Čudnu se m zdi, de sa Taljani tele tri dreuíesa na miru stil, ka jem austriska nisa preueč pasa.
Kot je videt, sa Crklani pred stu lítam, če sa se ldie špetieral med saba, usadil usak saju dreú, na saj al na uapčinsk zeml. Če j blu tú rís, bi blu danc Cierkna sríd anga lípga, lípga parka s starm dreuíesam. Vse zglieda, de se za špetirat nisa imíl cajta. Danc je glih naruobe. Še špetierat se t ni tríba, pa t suoset z matuorka čez plút taju dreú padere. Še najrajš takat, ka te ni dama.
U skara stu lítah sma Crklani nardil an uelk šrit naprej. "Znajdl" sma, kaku se z matuorka díla, ščiera je tak n tak prepačasna..
Tale ríč še ni kamplena. Pašlte, če mate ki za prdít, na naslov: marko.razpetafnaguest.arnes.si