KAMENTAR KAMENTARJE

Naštít crkljajnsk uelaki sa takat use to pa Cierknam rihtal. Na tel sej ni blu uaških starešin ta drujih uasi čie na uakúl. Zaki bi jh Cimala, kot župan, klicau, se se jh ni neč datkualu, zaki b ih uat sajga díla trgau, ka ga j tak al tak jemu usak čez glaua. Danc uaríetnu rajš prideje na seje, de se dílu čie prač uabrneje. Tut sedet sa se že p'oruadl npa plačenu dabije. Če se spounem, pa ta druj uojsk, sa kmiete kajtkat na sestanke spraulal. Tega prej nkul nisa bli uajen. Takat douga nisa zdržal na anmu místu, hitra sa začiel moncat z nagam, ka jh je začielu pa tríphu šraufat. Če nisa šli ma uon na zrak, sa začiel pa adn drujga gliedat.

Če tú ma nazaj bel na tejnku pagliedama, se j tú zgadilu pat stara Austrje. Zla je blu tríba jeskat pa kešnih starih slikah čie uakul Šauna, de p tele dui dreuíes videu čest mičkene. Ta proua najdena slika je bla z začetka šterdesetih lít. Tu b že p'ort kanc Italje padlu. Na ne je lpú uidet še ne z listam uabrasu deui kastajn na dísn stran mastu čes Zapuoška. Ka s p'oršu čez múst, na ta druj stran Zapuoške, je u gri ruoje tista lipa stá, že z lpú uabraslm listjem. Tu pamín, de j slika spamladajnska. Uat zad je stara uopčina crklajnska, pad Italje uon s Šaunaue hiše narjena.

Pa ta druj uojsk je bla lipa "napuot", ka sa ruoje ukapual n škarpa uat Čiendajga masta mimu Štrukleue uage n hiše čie da Tinčkajga masta dílal. Takat sa j tut uatsíkal. Ni dvakat rečt, de b se j na dalu ršit. Danc b je uapčinari lpú čez uakna že kar debiela gliedal. Bel ajnfah je blu že tejčes pačiesnca u račíe uzíet. Takat sta padla nauakúl tut še dva kastajna na Makucajmu (Baucuonajmu) barjaču. Tut tele dua imata saje "štuorje". Tu pa takat, ka se bo ki uakúl "gaspadarskga doma" nardilu. Bel se j mdilu tapale nasadit, kaj sa ih u Cierknam gliedal kot tele u naua uráta n ih skari paznal nisa. Tel zla hitra raseje npa hitra ih je kanc. Díla je takat uodu Kovačič - ta mlat Čerin. Ta člauk je u Cierknam pa uojsk tut kajt naríedu, kajt dabrga, ki j pa tut nafarau. Upam, de se u kodi najdu kešn člauk, ka u uad nega ki ueč napisau. "Motorno kolo" sa mu djal. Crklani na b bli Crklani, če b usakmu "unajnmu", kaj pršu uat kuot, dal saju imíe. Male kešnga sa klical pa ta prajmu imíenu. Sam zdi se mi, de j danc zarat tega že ma búlš, uím pa ne.

Če kešn ma starejš crklajnsk člauk gre h nagam s Cierkna p'ort na britaf mimu LJUDSKE ŠOLE, pagríša ciprise n kutne na šúlskmu u'ortu. Kam sa šle? Mladič uat tiste kutne še danc kešn rase čie uakul, u hruška al japka preceplen. Marskešn druj pa ta druj vojsk usajen fabršk pieucer je že dauna usohnu. Búj učitlni, ki use sa učás mogl znat n uatrače u šterih lítah naučit. Pa tut hadú brihtn sa mogl bit uatrac, de jem tú zdej ueč kot uosn lít za dapauidat nucaje. Anu j pa rís, de sa ih učil le sadit dreuíesa, pad'orl sa ih šele takat, ka sa same z lítam bajhnle, shierale. Prou pasep se j tríba prašat, de j hadú čudnu, de stara šúla še tam staji!

Uat uabeh naših dreuíes je najdeli zdržau samu kastajn. Pa useh pretpisah ga je pasíkau Čiendau Júže takat, ka sa múst čez Zapuoška papraulal. Zaukazanu je dabiu dal z uapčine u Ido'ri. Gar sma imíl uapčina mpar lít "samú" na púsada. Ta mlad mislje, de j imama šele mpar lít u Cierknam. Dúr na uorjame, nej paglieda čie u "Zgadauina Tminskga" (S. Rutar, Garica, 1882), ta zadn uatstauk na stran 205, kuodr lpú piše, de j bla to uat líta 1850. Kastajn je usadiu pa ngou star uače, kot je z zapisnika uidnu, na sajih tleh. De j kastajn mogu bit pasíkan, še danc na uím, če j blu tú dabru premišlenu. Kastni deuiga kastajne, usaj praj'je taku, sa zdrauiln, de ih zdej búj Crklani za saju zdrauje čie u Jeblana huodje jeskat. Use zglieda, de sa ldíe tam u Jeblan bel pametn n stije kastajne rast. Če prou pamislma, u jesien tam pa Jeblan dnar pad kastajni kar pa tleh leži.

Sliš se, de ta prou ta bliži deui kastajn danc rase na Želinu. Uasnoun šúl v Cierknam predlagam, de to n tam nardije "šúla u naraj" n greje h nagam na Želin tú čudnu dreú pagliedat, dukor je še tam. Pa ne usa šúla na ajnkat, de b se dreú na uapstrašlu. Srejč, da na Želinu žui male ldi, če ne seb že najdu kešn, de b mu tulk bi na puot, de b ga dal česnu.

Tale ríč še ni kamplena. Pašlte, če mate ki za prdít, na naslov: marko.razpetafnaguest.arnes.si