• De se gruzinska abeceda začne z an, ban, ... A uas tú na ki spamina? Taku sma se medruj štíl, ka sma se šli lauit al pa skriuat.
• De j bi Cinkau Franc - Franc Peternelj - paduobar, fatagraf mpa pazlatár, u sajmu žulejnu saje suorte cimbo'r. Uaženu se j na smo'rtn puosl pa dougmu cajtu žulejna ukop s Cinkaua Nani - Ana Andrejčič, rajena dal u Dalu. Gaspút, matičar mpa priče sa h nemu damou po'ršle n sa utegnil paruoka še da cajta uaprajt. Kajt ga še kaštálu ni, ka j neuísta plačá. Glih ta práj cajt za usáčga díca! Negoua hčíerka, učitlca Uida - Vida Andrejčič - se j pa mogla prít kar sama paflisat, taku de s je uačeu po'rimk Peternelj po'rmažila, ka j Bendíetajga Jakapa uzíe, šele patle ga j uat sajga ata dabila. (po'rspíuk Š. R.)
• De se j temu uaprauilu, ka ga kaže slika, bo'rš pa ta druj uojsk djálu dezinsekcija. Praj'je, de sa tačes usi gauaril uad anih uši.

  An cajt je mogu tejst, ka se j teu pelet s kuríera, pakazat pato'rdila, de ih níma. Na slič je u bílmu guantu Balantačeua dúhtarca Stanka (dr. Stanka Štravs). (po'rspíuk Š. R.)

  Pšíe sa pregajnál. Za pauečaua klikn na sret slike.

• De crklajnsk gasilci, uagngásci, lítas praznujeje 90-lítnca ustanauitue. Tu pamín, de sa pa nehnm bli ustanaulen líta 1912. Rís pa je, de jem ustanauitlska lítnca za duí lít striže. Čest sami se lahk prepričate, kaku čo'rnu na bílm piše na ustanauitlskmu zapisnku uad líta 1910.

  Le paglejte negou ta prej mpa ta druj štiklc! Búh uí, če boje za 100-lítnca ustanauitue, tú se praj líta 2010, imíl cajt tú paprajt. To se lahk uaglíedate tut gasilska slika, ka j bla rís narjena líta 1913. Gasilska slika uad líta 1949 z usem imíenam je pa tole. (po'rspíuk Š. R.)

  Crklajnsk gasilci. Za pauečaua klikn na sret slike.

• De sa gasilci, kot sa dabr, tut kešna go'rda nafáral. Ka j ajnkat, tam pa uojsk, an nau šebrejlensk gaspút u Šebrejlenah naua máša píu, sa mu s Cíerkna tejst dan šli nagájet.

  Glih med maša sa po'rštimal uaruožne uaje s šebrejlenskm dícam n gasilcam ukop. Ga uakúl cíerkue se j glih med máša mačilu n puokalu kot se j le moglu. Máša mpa uabujne ibnge sa se hkratu začíele n kamplile. Na kanc máše je bi še uofo'r n an gasilci sa šli h nemu. Crklajnsk dekán, gaspút Mažetič, - I. Mozetič (1889-1971), se j u cíerkui kar na glás začudu: A tut uedruj? Ta druj dan je u Cíerknam šlu use naruobe, ka sa gasilci šli u cíerku n h uofru u gasilskmu guantu. Tu se ni smílu nardit use da uasamasuaitue. Sam Búh n po'rlažena slika, ka j rata tejst dán, sta priča, dej use tú rís. (po'rspíuk Š. R.)

  Nagajal sa u Šebrejlenah. Za pauečaua klikn na sret slike.

• De j bla Púrzn za nas Crklane, ka sma bel lukne nauájen, zmíeri nmá sueta gara, se sma z níe, če sma imíl srejče z uremíenam, še múrje uidl.

  Líta 1907, n tú anajstga augusta, sa gar na Púrznu nardil ta proua planinska kuoča. Tú pamín, de bo glih kár 95 lít uat takat. Po'rtoknena kartolina je uat tizga cajta, slikana uatsprít n uadzát, kuodo'r je lpú uidet, da sma Crklani že takat bli u Eurúop, zdej pa že tadrujkat uajne silma.

  Púrzn pazim. Za pauečaua klikn na sret slike.

  Narbel hadú j blu za nas, ka pad Italje nisma smíl čegar na Púrzn hadit, ka sa uandruj imíl gar saje cumgajte. Ta mladi mislje, da j bi zmíeri tak lostn, kot je zdej. Zimska slika Púrzna je uat Makatuonajga Uinkota n je ta proua take suorte, kuko'r je uan sám djau. (po'rspíuk Š. R.)
• De sa se tist Crkláni, ka sa pad Itálje ušli čez rapalšč kanfin číe u Jeblána, u Jugasláuje, usake tulk cajta dabil po'r Urbančku, tam blizu, číer je zdej nau hotel po'r WTC-ju u Stuošcah. Uaštaríe po'r Urbančku j tačes fuorau Mihau Uencl (Venceslav Eržen) s Cíerkna. Adn uat ta glaunih po'r teh rčíh je bi Guštinau Píeto'r (Peter Brelih).

  Tam sa ukop ki papil n paídl, pa tut zapíl n zaplesál. Uahranila se j tut slika, ka sa se slikal líta 1938 pad anm deuim kastajnem, ka j glih lpú cuodu. Nehn patruon je bi pa Palančeu Žuán, ta práj Crklán. Na slik se dá prou dabra uidet negoua slika. Še danc lahka u marskešn hiš na Cerklajnskm uit'te Žuánaua paduoba. Fatagrafsk pasníetk je naríedu Cinkau Franc, uahta ga Slikarjeu Darjo, lsíena plaketa je naríedu Hramšarjeu Ene, uahta je Ando'rjuonaua Lbinca, uolnata slika pa je namálau Fíerbarjeu Ceril n je uahta Metuodaua Anica. (po'rspíuk Š. R.)

  Palančeu Žuán. Za pauečaua klikn na sret slike.

• De j díla u Cíerknam bo'rš pa uojsk ceglárna. Uás je bla med uojska čest stoučena, hiše j blu tríba paprajt, cígla pa nkuodo'r za dabit. Ceglárna je bla narjena na tistmu místu, číer je zdej Eta. Gar po'r Ruobajmu Tuonetu na Cegliš sa pa ilajca kapál n je s teleferika n uaguončkam dal u ceglárna spraulál. Tam sa j dabru premíšal, patle pa z na mašina u frišne cígle spraulál. Tač sa se kar níki cajta na luftu šil, prídn se ih je ntu pejč zlažilu.

  Pejč se j s kúlnam kurila. Marskešn cígu prou tam po'r žoknu se j tak zapíeku kot kamn. Tačga zidari nisa imíl prou rad, ka ni uade uon z maute tak hitra peu, a do'ržau je dabru. Tulk veliče rči da takat u Cíerknam še ni blu. Ta glaun uat níe je bi tejčes Garejncau Pepi (Jožef Podobnik), duko'r ni šla falit n ni blu Cíerkna papraulenu. Ka imama u Cíerknam še an kuos, ka se mu Cigunca reče, n ilajce tud dast gau Padrup, ni nkuodo'r djanu, de j bla prít uapisana ta proua. (po'rspíuk Š. R.)

  Crklajnska ceglarna. Za pauečaua klikn na sret slike.

• De j bi Guštinau Píeto'r (Peter Brelih, 1882 - 1962), tejst ka j uabnauiu crklajnska Laufaríe, z usem so'rcam kadiuc, hribolásc mpa jagar.

  Dapoudne je pafaglau tut pa duí škatl Uelebita, papoudne mu pa fajfa ni šla uon z ust. Sajih sedndeset lít je praznouau na uo'rh Triglaua. Z naruejčm uesejlem je hadu som z Jeblane na Púrzn na ta deuiga petelina, sam al pa u kampani. Ka j ajnkat na starast šou sam čegar u Púrzn, mu j ana žejnska negouih lít dja: "Píeto'r! Če greš jutre rís sam na Púrzn, se t lahk zgadi, de gar za kešnm gromam uastaneš." "Ki češ lípšga, Mríta?" i je zabrusu nazaj. (po'rspíuk Š. R.)

  Guštinau Píeto'r. Za pauečaua klikn na sret slike.

• De sa pa spoued ane Crklajnke, ka že uat líta 1938 žiu na ta drujmu kancu do'ržaue (u Prekmuri) n še čest pa crklajnsku gauari, že pred uojska po'ršle u račíe larfe Guštinajga Petra, ka ih je sam u Cíerknam naraču. (po'rspíuk Š. R.)
• De j ta star Stríhar Crklanam račíe, najíe, ríebra mpa druge rči paglihouau. Tú se še dúhtar ni upau, h nemu te pa tut ni paslau n se j mogu člauk kar sam spamagat. (po'rspíuk Š. R.)
• De se j dalu prit u rudnik po'r Planin skus tri uhode. Dua sta bla na planinsk stran, zdej gar u brígu nat ta Rejejmu, adn pa u Patplečah po'r Šmičkarju. To ni uračunana jama, ka sa je skapal u šestesetih lítah, takat ka je ta Rejeu jemu gostilna.
• De sa s Cíerkna mpa uakúlce po'ršl narmejn že štíeri dúhtari n duí dúhtarc matematike, pa še kíerga boma s cajtam po'rdíl. Ni šuah za tak mičkena opčina.

• De j po'r crklajnskih jagarih tut narmejn ana žejnska.
• De staji zdej u Laznicah že ta četo'rt múst.
• De sta bli u Cíerknam učas duí kinodvoran: ana u Zadružnmu domu, číer je zdej púšta, ana u prastuorah elektro-gaspadarske šúle.
• De j u naš do'ržaj še anu Cíerkna: ana graščina na Dalejnskm, siuo'rnu uat Tríebnga.
• De j Gopal (Ghopal) zla paguostu imíe ntu Indi, gatou ih je ueč stu taužnt.
• De j sanskrt staradauna špraha indijske klasike. Nuca se sam še u uíerske namíne, za Crklane je pa zanimiua, ka ma pouhnu paduobnih besít, ka maje som pa číe lih tak pamín. Pa dejte sami skunštuat tele:
  • čapala - uamahliu, nestanauitn
  • gardabha - muš
  • naga - kača
  • bahavah - u ueličih šteuilkah, bahau
  • lumpati - zlamit, prelamit
  • lepa - namazan
  • agni - uagn
  • prašnam - uprašajne
  • roditi - kričat, upit
  Pa še bi se najdle u slouarju. Za tú morš imít uštiman Acrobat Reader.
• De sta bli u Cíerknam bo'rš pa uojsk duí srejdn šúl: elektro-gaspadarska mpa vajenška.
• De j písnk Alojz Gradnik met ta proua suetouna uojska bi za sadnika u Cíerknam, ka se dal u Garic zarat suoške fronte ni ueč dalu ne žuít ne dílat. Autor tega spletiša je paznau člauíka, ka ga j Gradnik utoknu za ana núč u paražuon, ka j nalaš sklatu po'r Tamašku u Patplečah dal z uakna an lanc putra. Gradnik je bi paskačne mpa ne nasilne naraue. Uelikat je nagauarjeu žejnske, ka sa dílale na sadni, a ih ni mogu uamehčet, ka ni bi glih líp če u glaua. Crklanam se j uatdoužu taku, de j napisau písm Cerkno, uat katíere ana kitica praj kule:

  Ti tiha vas v gubeči se dolini! Ko v plesu se vrtel ves svet je, si bila mirno, drago mi zavetje in za uteho mnogi bolečini.

  Pagled na Cíerkna s Teškanajga griča. Foto: M. R. 29. augusta 2001. Za pauečaua klikn na sret slike.

  Kot Bric pa Gradnik uat začíetka nkuko'r ni mogu zastapit crkljanskga naríčje, patle se j pa hitra zbližau s Crklanam n se mu j zdeu nehn jesk prou blagaglásn. Upajma, de boste tač tut uedruj.

• De j ajnkat an narc panač uatžlajfau bajuagn, pad Italje sa djal tut rimorkio, zdej pa prikolica, ka je bi parkíeran pred Migučeua hiša, de mu je ušou čes plac n trejšu u briunca, ka je bla tačes po'r Andrjuonajmu mastu. Zidouje je blu spuokanu še douga cajta, duko'r nisa nardil nau múst n sa briunca pado'rl.
• De j prou ta star Uačánc sam zatu predau hiša mpa grunt, ka se j báu, de se bo ajnkat kešn uelk kámn uat'to'rgau gar u Plazíeh n se patajnkau dal u hiša.

  Uečkat je šou prou pamíert, za kulk se j tam gar kešn ruop ki premoknu. Zatu je j pamoknu čegar u Crklajnšč uo'rh, na Rauán. Mo'rbit sa pa Uačáncu ko'rstil prou duobr ser Očan'c, ka ga zdej dílaje tam gar. Kajt tačih kamnau se j rís uadlamilu, h srejč pa sa se patauejčm ustajl gar u Brini, adn pa se j ajnkat po'rualiu uon dal za Uačančeu kazu, uat kuodo'r sa ga díci uadulíkl číe u Skrajnk n ga panucal za nau uaznik.

  An uelk kámn, ka se j ustáju gar pat císta. Foto: M. R. kanc marca 2002. Za pauečaua klikn na sret slike.

• De je jemu učás Uilčk na Kladjeh palít skari usáka nedejle ueselica, číer sa pil, píl mpa plesál. Za plíesat je bi narjen prou pasebn lsíen uodo'r, ka se j na ta dalejn strán uapíerau na stobre, na ta garejn pa če u griua glih po'r císt, de se j dalu najn prit nagliha som z uaštaríe. Pasebn plac je bi namejnen guotcam. Uad uodra ni uastálu neč, na po'rlažen slik je pa uidet le, kešna j bla uagráje.
• De sa na tem úodru kajtkat gúodl Ueselički z Lásca, za kíere sa gauaril, de sa u žláht z dunajskm Štrausam.
• De j bla ajnkat u kauern na Kladjeh rastáua gaspadinskih mpa gaspadarskih letričnih mašin n po'rprau. Takat sma ta prejkat uidl uat blizu sesauc za prah, teleuizje, magnetafuon, mašine za luplejne krampíerja n druge rči. Pret kauerna sa takat an uečíer pakazal film "Dolina miru".
• De sa ta zadn prizor u filmu "Dolina miru" pasníel na Uo'rhulce.

  Kamera pakaže crklajnska katlina, Zakriš, ka ga na morte zgrešit pa skalouju nat Padruobarjem, ka se uat deleč uit kot kešna kura. Kure pa ni ueč, uatkar sa nardil naua císta na Uo'rh križa. Pasníetk je bi sníet 30. junje 1973, ka j blu má anga súnčnga mo'rka.

  Pagled na crklajnska katlina z Uo'rhulce. Foto: Metod Muhič. Za pauečaua klikn na sret slike.

• De sa po'r Slabíetu na Beukajmu uo'rhu imíl ta proua teleuizje na Crklajnskm.
• De j gaspút Jan Ignacy Niecisław Baudouin de Courtenay (1845-1929) uakúl líta 1870 proučouau crklajnsku naríčje n de j use, kar je uideu, slišau mpa zapisau blu tut uabjaulenu u petih dílah (Archiv für slavische Philologie, 1884, 1885) pad nasloui Der Dialekt von Cirkno (Kirchheim) mpa Sprachproben des Dialektes von Cirkno (Kirchheim). Na Crklajnskm je najdu sadílauce, ka sa mu zapisal an kop besít, prajc mpa uganalc. Uidet je, de se u 130 lítah crklajnsk jesk ni kajt predo'rgaču. Uat tega znamenitga maža se da kajt prebrat tut na medmrížju. Recima to al pa, če zastuopte rusku, tut to al pa tut tam. Ta zadn platlc je zanimiu, ka se u nem uamejne Cíerkna.
• De j bla, prídn je bi narjen Gospodarski dom, crklajnska mlekarna u Tinčkaj klít. Če kadu tu na uo'rjame, lahka na Tinčkajmu mastu, na dalejn stran, ma čedal u Zapuoška paglíeda, kaku j tista hiša narjena, pa bo uideu, de p tú blu lahka rís. (po'rspíuk Š. R.)
• De sa uakna uat Tinčkaue kleti skari glih take, kot uakna paražuonau u zdejšnmu Muzeju. Zaki sa bli tam paražuoni, ni tešku ugonat, če se uí, zaki je bla hiša narjena. Búlš je, de b douga cajta bi tam Muzej, de se p kešn druč ki drujga na zmislu. Zgadauina se rada panaule. Ta hiša je bla narjena na Čapalaj ni. (po'rspíuk Š. R.)
• De sa bli an ldíe na Crklajnskm še pret pedesetm lítam preci uražeuíern. Ana se j ejnkat anga tulkáj ustrášla, de j patle tí uad nega imít čof lás, de se b ž nem pakadila, se se b znebila dušíeune mátre. Ueríel sa tud, de če člauíku začne rást deuje mesú, de nuca ngoua lástna scajnica. Al pa de j tríba jet u snežet z mríela, de p se uadgnau doš.
• De sa púbi še pad rajnka Austo'rje komu kešna uejč naumnast ušpičl. Anmu sa panač ús pred bajta sahseb díl, kuose znasil gar na ana stríha, číer sa ús spiet ukop díl. Zjutre je gaspadár ús pagrišau. Sasída mu j djá, nej má paglíeda na stríha. Patle je pa púbam ukázau, nej ús še nazaj dal spráj'je, če sa ga že čegar.
• U Planin sa púbi po'r Štefku na skreuš u šup na kalú slamaríznce nauil štrek, ka sa ga še uštukal za kešnih stu metrau z ueč drujm štrikam. Patle sa pa, skrit za gromam, začíel ulejčt za štrek, ka j Štefk lih má zuadrímau ntu hiš, de se j slamaríznca začíe sukat u práznu n je rapatálu dal na šup. Štefk se j zbudu n ni mogu bo'rš zastapit, kadu nejč je tak pridn, de mu ríže sláma tam u šup. Ka j štrika zmajnkalu, se j pa mašina sáma pačásu ustajla.

[ CIP - Kataložni zapis o publikaciji ]

Platlc rihta M. Razpet. Zadna uejč sprememba: na Uiernih duš dán líta 2003